dólič

dólič -a m: Majhna, običajno ozka dolina ali kotanja v gorskem ali hribovitem svetu, ki je pogosto obdana z višjimi pobočji ali grebeni. Beseda se uporablja predvsem v planinski terminologiji za opisovanje manjših zemeljskih oblik v alpskem okolju. V pogovornem jeziku se lahko pojavi tudi kot opis za katero koli manjše vdolbino v pokrajini, vendar je osnovni pomen vezan na gorniško tematiko.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: little valley
• Nemščina: Tälchen, Kar, Mulde
• Italijanščina: valletta
• Francoščina: petite vallée
• Španščina: pequeño valle
• Hrvaščina: mala dolina, dolčić

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo se ustavili v senčnem dóliču, da smo si odpočili.
• Dólič pod vrhom je bil poln cvetočih planinskih rož.
• Planinska pot vodi skozi ozek dólič, ki se odpira v širšo dolino.
• V tem dóliču se pogosto zadržuje megla, zato je hoja lahko nevarna.
• Med grebenoma se skriva majhen dólič, ki je idealen za kratek postanek.

Etimologija

Beseda dólič izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedo "dolina", ki označuje vdolbino ali nižji del pokrajine. Je pomanjševalnica, kar nakazuje na manjšo obliko doline. V slovenskem jeziku se pojavlja predvsem v dialektih in planinski literaturi, njena uporaba pa je pogosto omejena na opisovanje specifičnih geomorfoloških oblik v gorskem svetu. Natančen izvor in razvoj besede nista popolnoma dokumentirana, vendar je jasno, da je povezana z drugimi slovanskimi izrazi za dolino.

Naključne besede

vétrni srén, lédno oródje, pádec v vŕv, špórtnica svetôvnega razréda, kombinírana lédna téhnika