bába

bába -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje osamelo, izrazito skalo ali del gore, pogosto z razklanim ali dvojnim vrhom, ki izstopa v pokrajini. Beseda se pogosto uporablja v lastnih imenih za označevanje specifičnih geografskih značilnosti, kot so vrhovi ali skalne formacije. V drugih kontekstih (npr. pogovorno) lahko beseda pomeni starejšo žensko ali babico, vendar ta pomen ni povezan z gorniško tematiko in tukaj ni obravnavan.

Etimologija

Beseda bába izhaja iz praslovanskega izraza *baba, ki je prvotno pomenil starejšo žensko ali babico. V kontekstu geografskih imen se je pomen razvil v označevanje osamelih skal ali vrhov, verjetno zaradi njihove podobe ali simbolike, ki spominja na osamljeno, mogočno figuro. V slovanskih jezikih je ta beseda pogosto prisotna v toponimih, povezanih z naravnimi formacijami.

Prevodi

• Angleščina: double-peaked summit
• Nemščina: auffälliger vereinzelter Felsen
• Italijanščina: masso isolato appariscente
• Francoščina: rocher solitaire apparent
• Španščina: roca solitaria destacada
• Hrvaščina: istaknuta osamljena stijena

Primeri uporabe v stavkih

• Vrh, ki ga imenujemo Bába, se dviga nad dolino kot osamela skala z razklanim vrhom.
• Planinska pot vodi mimo znamenite formacije, znane kot Bába, ki privlači številne obiskovalce.
• Med vzponom na goro smo občudovali mogočno Bába, ki stoji sredi pobočja.
• V lokalnih zgodbah pravijo, da je Bába dobila ime po svoji podobi, ki spominja na starko.
• Fotografi radi zajamejo Bába v jutranji svetlobi, ko njeni dvojni vrhovi najbolj izstopajo.

Naključne besede

shrlína, izstópni raztežáj, kót, vpénjati, zdárski vréča