zokipoki - Zadnja sporočila

Črni in Beli vrh na Dleskovški planoti sta posebneža, ki se dobro otepata pohodnikov v tistih koncih. Svoje čare diskretno skrivata med bolj znanimi, višjimi brati in sestrami. Oba brezpotna, z veliko rušja, z lahkoto utrudita in potešita nekoga, ki si dovoli stopiti v njun svet.
Srečno!

Družinski dopust na Cresu izkoristim, da opravim zamišljeno krožno turo na Velo Gračište 562m, nato do plaže Sv. Blaža, in uživaško prečenje proti Cresu v smeri Sv. Salvadurja. Celoten krog nanese cirka 28km in tam okoli 1100vm. Točne številke mi niso znane, saj potepa nisem meril, sem pa nekje na internetu zasledil praktično enak krog, ki ga je opravil en gospod, pa so številke bile zraven. Skratka...precej divji in samoten potep po raznolikem terenu. Najtežji del poti je spust z Gračišta do Sv. Blaža, kjer kraljuje kamenje.
Čeprav dobro označeno, je možnost, da tu srečaš koga, razen ovc in srn, precej majhna.
Krog za avanturiste in pustolovce.
Srečno

Super!

Zdravo Jože!

Bo kolegica napisala, jaz pa dodajam nekaj drobtinic za lušte.

Pozdrav!

Minilo je par let, danes pa ponovno v svet pod Pirčevo planino, le da tokrat z divjim dodatkom Velike.
Parkirava v Krivčevem, nato pa od Žage po stari poti navzgor. Svet tukaj je zadnja huda povodenj kar spremenila, a je pot še vedno dobro prehodna in sledljiva.
Ko višje pot potegne desno navzgor ob grebenu Krvave peči, se usmeriva nanj. Še vedno strmo, še vedno zahtevno, še vedno lepo. Greben ni predolg, je pa lep in dišeč. Skala večinoma dobra. Užitkarsko stopiva na markirano pot pod Pirčevo planino.
Dan se je šele dobro začel, zato greva naprej. Čez Curlo in Kačjek, po stoletni poti do Skledčke, od koder strmo gor proti Gradišču.....ampak to je povsem druga zgodba.
Srečno!

Do tise se lepo ogrejeva, potem pa pohodiva prečnico v levo, ki naju vodi do vstopa na greben.
Po strmih gamsjih stečinah cik cak navzgor, čimbolj v desno, svet je divji, starodaven.
Z nogami in rokami preverjava krhkost terena, da naju kaj ne preseneti, npr. modras! Že tako zahteven vzpon postane neroden, ko slaba dva metra pred sabo zagledam vsaj pol metra dolgega in za klobaso debelega modrasa, zvitega, dvignjenega v pozor. Časa za fotko ni bilo! Vidno prestrašen dam hitro v vzratno in dam Janezu vedeti za kaj gre! Še se umikam, ko zleze v luknjo v skali. Potep postane bolj resen! Luknjo obideva naokoli, misel, da jih je lahko več pa sploh ni prijetna! Ne tukaj! Do vrha prilezeva brez težav.
Po daljšem premoru se spustiva do spodmolov in preže. Strmo navzdol, nato pa še navzgor do zijalke, kjer se vpiševa v knjigo. Pestro!
Srečno!

Bravo!

Zelo lepo!

Na Olševo.

Severniku sem se po poti mimo opuščenega rudnika lepo izognil, pa me je na sedlu pod Kopo že ujel. Vrhu se približam z južne strani, idejo za vzpon proti Varvanju pa opustim.
Na vrh Kope stopim samo za fotko, potem pa v zavetrje, in v smeri prečnice, ki je bila danes suha. Močan veter in snežne meglice sem po sreči pustil nad Belo, sneg na Martinj stezi pa je bil samo ob jeklenici za mostičkom.
Sestopim ob markacijah po grabnu do parkirišča.
Srečno!

Čigave rože?

Zelo lepo

Ferata je bp, danes večinoma suho in prijetno.

Srečno!

Ve kdo kako je s ferato te dni, je v uporabi, vse štima?
Lp

Lepa in menda tudi zdravilna.

Super

Zdravo Janez!
Če se prav spominjam, nisem naletel na nobeno drevo, ki bi bilo podrto čez pot.

lp