Oznaka na sliki 3, ki naj ne bi bila skrita, po vsej verjetnosti pomeni: Tu poteka posestna meja med F.F. (Funtek Tranc, Spodnji Podpečnik) in F.P. (Funtek Peter, Zgornji Podpečnik). Po letu 1991, ko so vračali nacionalizirane gozdove, so jih večinoma vračali dedičem, saj prvotni lastniki niso bili več živi. Zdaj sta tudi F.F. in F.P. pokojna in na kmetijah gospodarijo njuni nasledniki.
Na sliki 8 je plemenilna postaja za čebele, ki jo ima v dolini Bele Čebelarsko društvo Luče.
Ena ideja kako se od lovske koče Brežiči vrniti na izhodišče. Gremo po cest nazaj približno 1 km, mimo parkirišča Podvežak, mimo mesta, kjer se nam z desne priključi spodnja podvežaška cesta. Cesta postane strmejša in po 200 m pridemo do prve grape, ki se spušča z območja planine Podvežak. Sledi ovinek, ki mu pravijo Kurji ovinek, ker je na tem predelu najbogatejše rastišče velikega petelina na Podvežaku. Malo naprej pridemo do druge grape, ki prihaja s planine Vodole. Od izvira Inkret, preko planine Vodole, po tej grapi navzdol proti Planici in nato na rob Bele poteka dolga suha dolina, v njenem območju se zbirajo vode Dovnikovih studencev. Napotimo se po prvi ali drugi grapi navzdol, ki po 100 m prideta skupaj. Pot oz. brezpotje ni zahtevno je pa nerodno zaradi skal od gradnje ceste in visokih zelišč. Temu se lahko izognemo, če gremo od druge grape še 100m dalje do grebena (Borov hriber) in po tem grebenu se spustimo desno v grapo. Ta postopoma postaja širša in položnejša (Tesnice) in pride do gozdne makadamske ceste Planica-rob Bele. Zdaj smo na planoti Planica in suha dolina je manj izrazita ker je prekrita z ledeniškimi morenami. Vseeno ji lahko sledimo saj je rahlo poglobljena glede na ostali teren. Dosežemo asfaltirano cesto proti Planici na mestu, kjer se desno odcepi vlaka. Sledimo spočetka neizrazitemu jarku, ki poteka navzdol med cesto in vlako. Jarek se kmalu spremeni v izrazita korita s 3-4 m visokimi stenami in 2-3 m širine. Po kakšnih 50 metrih se dolina zopet razširi, obrne v levo proti JV in postaja podobna kanjonu s 50 metrskimi stenami (Globošek). Tu je teren razmeroma položen in nas pripelje na rob Bele. Teren navzdol je strm a nezahteven, Držimo se poti v levo navdol, kjer vidimo strnjen gozd. Dolino dosežemo malo nad Dovnikovimi studenci. Zaradi vlažnejšega okolja so v poletnem času na posameznih mestih visoka zelišča glavni problem. LP.