Krvava peč pod Pirčevo planino
|
| zokipoki24. 10. 2021 20:34:06 |
Krvavo peč pod Pirčevo planino sem med vožnjo čez Črnivec že večkrat opazoval in bil je že čas, da grem malo v raziskovanje.
Parkiral sem v Krivčevem in se po cesti sprehodil do zaselka Žaga, kjer sem se desno s ceste usmeril na markirano pot v smeri pl. Kisovec čez Strmino. Res lepa, rahlo poraščena steza me je peljala v strma pobočja Krvave peči in kmalu me je posrkalo v ta privlačen svet. Na primernem mestu, pri skalnem možicu, sem zapustil markacije in se pognal v strmino v iskanju prehoda na greben. Hitro sem dojel, da ne bo povsem lahko. Naklon v strmih travah je postajal brutalen, do 80°. K sreči je bilo dovolj drevesnic, ki so lepo služile vzponu. Nekaj adrenalinskega vzpenjanja po strmih visinah je poskrbelo, da je občutek za čas izginil in zdelo se je kot večnost, da sem splezal na greben. Pogled naprej je bil obetaven in divji in misel, da me mogoče svet ne spusti skozi, mi ni bila všeč. Previdno plezam in stopam, opazujem in oprezam. Ko stopim na poraslo glavo grebena, sem iz težav. Juhu! Z grebenom zaključim točno pri kamnu z napisom Žaga, od koder je le hip do planine. Krasno! Na planini zavijem desno do razgleda s klopco, kjer pomalicam ter pustim, da misli o življenju spolzijo skozi. Za kaj vse je treba biti hvaležen!? Čemu vsemu se moramo odreči?!...
Od tu nadaljujem po cesti do naslednje planine in že razmišljam o sestopu proti Krivčevem. Po brezpotnem tavanju skozi gozd ujamem markirano in se pričnem spuščati. Pri opuščeni kmetiji zavijem desno čez travnik, nazaj v smeri peči, do roba, kjer sem prej z grebena uzrl prečnico vrezano v pobočje. Zadanem v prvo in nekaj časa prečim, do mesta kjer je v pomoč jeklenica. Tam je specialen plac, zato posedim in uživam v samoti, nadaljevanje lovske pa si pustim za naslednjič. Vrnem se nazaj in po slikoviti poti ob markacijah sestopim do izhodišča.
Kratko in res sladko, za gozdne alpiniste! 
Se še vrnem, hvala!
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33
| (+7) |  | |
|
|
|
|
| zokipoki26. 04. 2026 22:25:51 |
Minilo je par let, danes pa ponovno v svet pod Pirčevo planino, le da tokrat z divjim dodatkom Velike.
Parkirava v Krivčevem, nato pa od Žage po stari poti navzgor. Svet tukaj je zadnja huda povodenj kar spremenila, a je pot še vedno dobro prehodna in sledljiva.
Ko višje pot potegne desno navzgor ob grebenu Krvave peči, se usmeriva nanj. Še vedno strmo, še vedno zahtevno, še vedno lepo. Greben ni predolg, je pa lep in dišeč. Skala večinoma dobra. Užitkarsko stopiva na markirano pot pod Pirčevo planino.
Dan se je šele dobro začel, zato greva naprej. Čez Curlo in Kačjek, po stoletni poti do Skledčke, od koder strmo gor proti Gradišču.....ampak to je povsem druga zgodba.
Srečno!
| (+5) | | |
|
|
|
|
| jozee27. 04. 2026 20:05:58 |
zokipoki, Zanimivo,
Ali boš objavil tudi drugi del poti čez Curlo, Kačjek do Gradišča ?
| (+1) | | |
|
|
|
|
| zokipoki28. 04. 2026 16:10:19 |
Zdravo Jože!
Bo kolegica napisala, jaz pa dodajam nekaj drobtinic za lušte. 
Pozdrav!
| (+5) | | |
|
|
|
|
| palček plezalček29. 04. 2026 22:22:17 |
Potep na Pirčev vrh pred tremi tedni mi je vzbudil željo po vrnitvi v te strmine. Po povratku domov sam sedla pred zemljevid in zarisala, kam bi bilo iti naslednjič. Nisem upala na družbo, saj je souživač na grebenu Krvave peči že bil. Da ga je zanimal že vdrugo, je dajalo še dodatno upanje na zanimivo turo. Grebenček je postregel z nekaj težjimi prehodi in lepimi razgledi.
Na bivši markirani poti sva se znašla tik pod Pirčevo planino in se po "štoripasovnici" sprehodila do prehoda v ograji, ki naju je spustil z nežne in varne Male planine v nori svet razdrapanih in strmih pobočij, poraslih z gozdom in travami. Slednje so v tem letnem času še precej suhe in tako služijo kot slabi grifi ter zahtevajo neomajno vero, da je moč storiti vse "na noge" (kot v platah) in če le-to ne gre, da tudi suhe bilke držijo in vzdržijo tvojo težo.
Sprva sva na Curli ujela nekaj zelo uhojenega, ki se je kmalu izgubilo. Nato sva srečala tu in tam kakega možica v obliki "en kamen na skalci" in ko so ti izginili, svet pa je postajal orientacisko in tehnično manj prizanesljiv, sva bila vsak svoj kapitan ladje - en bi šel višje, drugi nižje. Na koncu sva prekrmarila razburkano morje in kar nekajkrat celo udela tudi očitne ostanke steze.
Ko sva pred Skledčko zavila navzgor, so se pravi izzivi Velike planine šele razkrili, a tudi slednje sva s pomočjo trme premagala ter se iz samote znova vtihotapila med živelj, ki si je lepšal dan med žefrani.
Sestop je bil zgolj še formalnost, ki je vsled svoje lahkotnosti lepo zaključil dan.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
| (+6) | | |
|
|
|
|
| j.30. 04. 2026 10:21:41 |
Čestitke obema! Lepo te je brati, Palčica...
|
|
|
|
| palček plezalček30. 04. 2026 10:32:39 |
Pozdravljen, kako sem vesela teh besed, pa ne zaradi čestitk, čeravno se zanje lepo zahvaljujem, ampak ker upam na kako novo j.-jevo dogodivščino.
| (+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.