Katera rožca je to?

Brane, Naborjetske gore

Brane, veliko jih še cveti. Slika 10, rušnata zvončica, verjetno si pomislil na meliščno pokalico, pa si to ime pripisal tudi zvončici.
Glede slikanja s telefonom pa ti svetujem, da ne približaš telefona tako zelo, ker je potem slika motna. Sicer so s telefonom slike lahko tudi zelo lepe. Vsekakor, pazi na razdaljo, izostri predmet z dotikom na ekran in bo..lp

Velkavrh, zlata rozga je navadna/zdravilna, smetlika verjetno kranjska. Na sliki 21 je navadni gozdni koren, Angelica sylvestris (listi sicer niso ostri, a se dobro razlikujejo od tistih na sliki 22, ki so res od širokolistnega jelenovca, saj so koničasti).

Katančevolistna penuša (Cardamine resedifolia)

Opis: Le nekaj cm visoka križnica, ki ima liste podobne oblike kot katanec (Reseda). Ima drobne bele cvetove. Plodovi so 12-22 mm dolgi, ozki luščki. Določevalni ključ pravi, da imajo njeni stebelni listi pri dnu ušesca, spodnji listi pa so celi. Ker pa je tako majhna, se zlahka loči od drugih vrst penuš. Še posebno, ker raste samo na andezitni podlagi (vulkanska kamnina), zaradi česar je pri nas izjemno redka: najdemo jo samo na Komnu (Smrekovec). Sicer je raztresena po večini evropskih gorstev, v subalpinskem in alpinskem pasu.

Nekaj slikc zelenega volčjega jezika iz mojega arhiva. Opis je že pri "Cvetju".

Snežni svišč (Gentiana nivalis)

Opis: Nežno enoletnico lahko od podobnih sviščev ločimo po manjših cvetovih, dolgih do 15 mm, ki imajo belkasto venčno cev s temnimi vzdolžnimi črtami. Stebla so lahko visoka do 15 cm in rahlo razvejana, s po več cvetovi. Rastlina nima necvetočih poganjkov. Pritlični listi so zgoščeni v rožico, so jajčasti ali eliptični in imajo topo konico. Robovi so rahlo papilozni. Robata čaša je cevasta, prilega se venčni cevi in ima temne, skoraj črne vzdolžne robove, ki se končajo na čašnih zobcih. Rastišča so na apnenčastih pašnikih in kamnitih traviščih od 1600 do 2400 m visoko, tudi v naših gorah. Sicer raste v gorovjih severne, srednje in južne Evrope, na Mali Aziji in v vzhodni Severni Ameriki.
Cveti od junija do avgusta.

tulipan , tako je zapisano v programu tur za leto 2020 pri PD za Selško dolino Železniki.Nisem pa drugje nič preverjal, če je zapis pravi.

malenka pozna gorske rože tudi izven naših logov.Morda mi bo razvozlala nekaj gorskih rožic z moje desetdnevne ture po romunskih gorah lani. Lepše posnetke sem že lani objavil tukaj. Zanimajo me še naslednje .

O romunski flori nimam pojma. a bom poskusila.
Na prvi sliki je roža iz rodu Lomatogonium iz družine sviščevk. Podobno sem videla v Armeniji.
Na drugi sliki je verjetno hermelika (Sedum maximum), kak okrasna varianta, tako rdeče še nisem videla v naravi. Ali pa tam morda raste tudi taka.
Zvončic je ogromno vrst, vse bi bilo le ugibanje. Še naše niso dobro raziskane (pa ne le z moje strani, ampak tudi s strani poklicnih botanikov).
Na sliki 5 je eden od bodoglavcev (Echinops sp.) - jih je precej vrst, ne bi ugibala.
Slika 6 - mogoče Erica multiflora ali katera podobna.
Na sliki 9 je neka preobjeda, mogoče Aconitum moldavicum, ni pa zanesljivo, iskala sem samo po spletu.
Slika 10 - kot sam ugotavljaš, neka astra, morda priseljena oz. podivjana z vrtov tako kot pri nas, A. novi-belgii ali kaj podobnega.
Ostalo je uganka tudi zame (rman, zvončice, prerast).

malenka hvala!Že sem lani iskal literaturo na to temo in dejansko nisem nič našel.Je pa zanimivo opazovati floro v tujih logih.Lani na desetdnevni v Romuniji smo imeli vsak drugi dan gorsko turo in ker sem bil zadnji v skupini sem lahko veliko posnel.Bilo je res zanimivo. Pa še lepo vrem esmo imeli vseh deset dni.Letos je žal večdnevna v slovaške ,češke in poljske gore odpadla. Akontacija je ostala notri na računu kar za drugo leto.

Sedaj pa predstavim še včerajšne zadnje rožice mojega letošnjega bolj klavernega pohodništva v Zahodne Julijce v Italijo .S PD Železniki sem šel na Dve Špici. Jaz sem višjo spustil.Bil sem samo na prvi-Cima Vildiver-2008m. Nekaj se pa še najde.Na 1800m je veliko odcvetelega košutnika.Od kamnokrečev sem poleg izbrazdabnega videl samo še skorjastega.

Navadno volčje jabolko. Toliko ga še nisem videla ob poti proti Goucu včeraj. In medvedove hruške- glog je tudi letos obilo.

Pozdravljeni,

malenka, jaz sem lani ugibala te romunske rozice, na tem racunalniku ni sumnikov, se opravicujem, in ce se ti ljubi, jih preveri, prosim, na strani 335. Takrat sem ugotovila, da gre za rdeco homulico (Sedum roseum), pozneje sem videla, da je to sinonim za Rhodiolo roseo in da sem kar po svoje poslovenila, za Erico spiculifolio (Bruchenthalia spiculifolia), Lomatogonium rotatum, Aconitum moldavicum...Lep pozdrav vsem, Apolonija

Apolonija, lepo te je spet slišati.

Velkavrh, verjetno si se zatipkal - ni meliščna ampak rušnata zvončica.

LP

Skalna lepnica (Silene rupestris, sinonim Atocion rupestre)

Opis: Do 25 cm visoka rastlina je gola, modrikastozelena. Listi so suličasti. Steblo je od dna razvejano in ni lepljivo. Cvetovi imajo po pet venčnih listov, ki so na vrhu izrobljeni, v goltu pa nimajo izrazitega privenčka. Premer cvetov je 6-10 mm. Cveti od junija do septembra.
Raste na neapnenčastih (silikatnih) tleh, v skalnih razpokah in na grušču do 3000 m visoko. Razširjena je v Skandinaviji in v gorah srednje in južne Evrope, pa tudi na Karpatih in v Transilvanskih gorah. v apneniških alpah je redka. V Sloveniji ne raste.

Zvoncica, hvala, na dopustu imam vec casa, a tako majhen racunainik, da bi potrebovala mikroskop.

Apolonija, ne vem, zakaj je Velkavrh ponovno tu spraševal, saj si mu že določila skoraj vse. Bravo za Bruchenthalio. Če človek nima literature o Karpatski flori, se zlahka kje zmoti, saj primerjava s slikami na netu ni zanesljiva. Tak način določanja bodisi po literaturi ali spletu pa vzame človeku precej časa - na koncu so pa še vedno napake ...

LPA

Velkavrh, nekaj pripomb:
- ni močvirska ampak močvirna samoperka
- napišeš čašasti sviščevec potem pa da ne veš, kateri je. Če bi bilo to v naši deželi, bi bil sigurno čašasti (če je rasel nad gozdno mejo), tako pa ...
- clusijev svišč bi bil lahko tudi kochov - to se po sliki ne da ugotoviti.
- 6 - mnogolične suholetnice bi bile lahko enokoškaste, po sliki ni določljivo.
- 8 - nikakor izbrazdani kamnokreč, je kar nasršeni - no, tega bi pa pričakovala, da ga poznaš??
- 13 lepen praviš goli - si pogledal spodnjo stran listov, da ni dlakavi?

malenka hvala!

Čašasti sviščevci so rastli na 2000m.Prav pogledal sem jih natančno in so bili vsi po rasti enaki.

Pri kamnokreču sem se zakvačkal.

Pri lepenu res nisem pogledal spodnjo stran listov.

Pri nas vem kje kochov svišč raste. Naj nebi rasel v Zahodnih Julijcih-nevem sigurno.Kochovega dejansko poznam samo v svojem skalnjaku.V hribih ga še nisem določil.

Malenka, za Parnassio palustris se uporabljata obe imeni - močvirna samoperka in močvirska samoperka. Zadnje je pogostejše.

Tako kot koprivasta zvončica in koprivolistna zvončica. Največkrat zasledimo koprivasta zvončica.

Lp

Zvončica, ravnam se po zadnji izdaji Male flore Slovenije (= slovenska botanična biblija). Tam je samo močvirna in koprivasta. Ja, uporablja se vse sorte, napačna poimenovanja se kopirajo in gre uporaba naprej ... (tudi sama sem se kdaj zmotila).