Slovenska planinska pot

Z zanimanjem sem prebral zapis ob 60. obletnice Slovenske planinske poti. Zbodlo pa me je nekaj netočnosti, ki bi rad izposatvil in sicer pišejo:

- SLOVENSKA PLANINSKA POT V ŠTEVILKAH:
Odprta 1. avgusta 1953, imela je 80 točk.
Pobudnik in idejni snovalec: Ivan Šumljak.
Število točk: danes 75 kontrolnih točk od leta 2011 (2003-2011: 71 kontrolnih točk, 1993-2003: 69 točk (leta 2001 je bila ena točka spremenjena), pred letom 1993 je bilo 80 kontrolnih točk).

Dodal bi, da je SPP pred letom 1958 potekala le do Postojne (žig je bil pri tajniku PD) in je bilo KT manj.


- se povzpnejo na 23 čudovitih vrhov,

Teh je precej več (na poti "Po robu" recimo vsaj 5).

- jih na vsej SPP spremlja rdeče-bela Knafelčeva markacija s številko 1.

Ne drži, saj markacij na več odsekih, recimo med Podkrajem in Abramom ni zaslediti, na odseku Senožeče - Vremščica številke 1 ni....


Doslej je Slovensko planinsko pot uspešno prehodilo okoli 9500 planincev, ki jim je bilo podeljenih prav toliko značk. V evidenci PZS so kot prvi prejemniki častnega znaka za prehojeno pot vpisani: Pregrad Pašič, Beograd (1958), Dušan Starčevič, Beograd (1958), Lojze Hafner , Ljubljana (1958), Marjan Ribarič, Ljubljana (1958), Ema Trbovšek, Ljubljana (1960), Franc Bračko, Hoče (1965), Stanka in Tome Demšič, Hoče (1965).

Ne drži, saj so v evidenci vpisani sledeči:
1. Predrag Pašić, Beograd
2. Franc Šolar, Koper
3. Borut Juvanc, Maribor
4. Drago Glogovšek, Maribor
5. Norbert Voj, Maribor
6. Margetič Rudi, Celje
7. Jovan Marković, Sokolov Kamen
8. Slobodan Stanišič, Sokolov Kamen
9. Tomislav savić, Sokolov Kamen
10. Ivanka Mohorič, Kranj

Lepa obletnica! Ravnokar sem prebrala roman Antona Ingoliča - Čudovita pot. Govori prav o tej poti, kjer planinska trojka premaguje vrhove in občuduje lepote narave, hkrati pa razmišlja in se spopada s težkimi problemi, ki jih čakajo v dolini.
Priporočam.

@headstar Zakaj širiš lažne informacie,da na odseku Senožeče-Vremščica ni nobene enke zraven markacije.(malo takih strkovnjakov za SPP kot si ti).Pa brez zamere.

Od Podkraja, do Abrama (so bile dobro vidne) stare markacije, ki pa so od letošnjega meseca Junija obnovljene. Vedno je bila dodana še številka 1 (prej in tudi sedaj). Za ta odsek SPP skrbi PD Vipava. Od Abrama, do Vojkove koče markacije niso še obnovljene, se bo pa to zgodilo v kratkem. Za ta odsek SPP skrbi PD Podnanos. Od Vojkove koče do Razdrtega SPP poteka po položni poti, zanjo pa skrbi PD Postojna. Pot je na novo markirana in sicer od Razdrtega do Sv. Heronima, vedno je dodana tudi številka 1. Bo pa še naprej do koče. Postavljene bodo tudi nove (kovinske)usmerjevalne tablice z vsemi podatki, ki so predpisane po standardih KZP PZS in bodo končno zamenjale sedanje (polomljene)in neprimerne "rogovile". Od Razdrtega do Senožeč in dalje v Škocjanske jame ter na Artviže in do Markovščine je SPP v celoti obnovljena, vključno s številkami 1, trasa je tudi že leta v celoti označena z kovinskimi usmerjevalnimi tablicami.Za ta odsek SPP (vzorno!) skrbi PD Sežana. Od Markovščine do Ankarana pa za SPP skrbi OPD Koper. Sicer pa je v pravilih o vzdrževanju SPP točno zapisano kako mora biti SPP označena (markirana) in sicer z Knafeljčevo markacijo, kateri je v presledkih (da pohodnik ve, da je še na trasi SPP) približno na vsako peto, ali več markacijo dodana še arabska številka 1.Ta številka, je še posebno važna na križiščih z drugimi planinskimi potmi. Takšen primer je prav na Vremščici, kjer se cepita dve planinski poti proti Škocjanskim jamam in je zato na drogu, kjer je nameščenih več usmerjevalnih tablic, dodana tablica z Knafeljčevo markacijo in številko 1, ki kaže smer SPP.Res pa je, da se je prva varianta SPP končala v Postojni, kasneje bila podalšana čez Sv. Trojico in Osojnico ter Vremščico in Škocjanske jame do Slavnika, še kasneje pa od Slavnika do Ankarana. Tudi v prvih izdajah Vodnika po SPP je trasa SPP (takrat imenovana TZV1), na dodanih zemljevidih,lepo vrisana kot markirana od Predjame do Postojne. Tudi na planinski karti "Nanos", založbe PZS iz leta 2007 je trasa (sedaj navadne planinske poti) med Predjamo in Postojno vrisana kot markirana.Druga stvar pa je, če PD Postojna te poti ni markiralo - bi pa moralo... (Nekdanja) trasa TZV1 od Vojkove koče do Predjame, skozi Postojno na Pečno reber in čez Sv. Trojico na Osojnico in Vremščico je sedaj navadna planinska pot in se arabska številka 1 ob Knafeljčevi markaciji NE SME! več uporabljati! Naj poudarim, da se na opuščenih in preusmerjenih odsekih (nekdanje) SPP rišejo le navadne Knafeljčeve markacije, stare ponekod še vidne arabske številke 1 zraven planinske markacije pa bo izbrisal čas...
Vsem PD, ki skrbijo za prej omenjene odseke SPP, čestitam za dobro opravljeno delo, pohodnikom po SPP pa želim veliko užitkov in lepih trenutkov v prečudoviti naravi in na dobro in vzorno označeni ter vzdrževani trasi SPP od Podkraja, do Markovščine in dalje proti morju!

Takšen način dela- markiranja poti me zelo moti. Zakaj se čaka tako dolgo, da se poti pustijo zaraščati, markacije in še mogoči kakšni dodatni napisi čisto zbledijo. Potem se na določenem področju pričakuje, kakšno višjo uradno osebo, takrat se pa zbudijo markacisti in gremo delat, za kakšno pohvalo in nagrado. Zame dober markacist, če se je odločil, da to bo in je sprejel določen del poti ( recimo v sredogorju), bo šel vsaj dvakrat letno po (svoji poti) in opravil potrebno delo sproti. Če pa so met tem času, še kakšne hude nevihte,neurja, pa bo pogledal, še v tretje in to,ne,da bo kdo v to spomnil. Markirat morate za pohodnike, ki hodijo po poteh več dni, tudi ponoči in dežju, ne pa za to, da vidijo vaše delo ljudje v Kravatah. Če mislite, da to ne drži vam lahko napišem nekaj dokazov s terena, ki so me prepričali, da tako mislim. Zgoraj sem tudi prebral, da bo stare oznake izbrisal čas. Koliko ljudi se bo še ta čas, zato napačno obrnilo in izgubilo??. (nekaj mojih novih, so pa markacisti na Koroškem odstranili), ki bi zaradi nočne hoje še kako prav prišle. Lp.

V soboto štartam iz Maribora po spp, pa me zanima kako je kaj z zalogo vode ob poti, so kje kaki izvirki in podobno? Na poti bom okrog deset dni, tako, da informacije o vodi niso nikoli odveč.(POHORJE)

Hvala za kakršnokol informacijo

Prosil bi za nasvet in navodilo za večdnevno avgustovsko potepanje po zahodnem delu SPP Julijcev in sicer s začetkom vratih in direktnim vzponom na Pogačnikov dom na Kriških podih, Razor, Prisojnik, Poštarski dom, Tičarjev dom, zavetišče pod Špičkom, Jalovec in nazaj do zavetišča in nadaljevanje do koče pri izviru Soče in prenočevanjem v kočah. Če se da po trasi SPP, ki mora biti varovana ker bo nahrbtnik kar težak. Prosil bi tudi za približne čase med točkami z upoštevanjem dolžine pohoda in utrujenosti. Aja pa nisva ravno hitra ker ogromno fotografirava . In mogoče še kakšna ideja za skok na kašen okoliški vrh ali kočo okoli te trase. Ali je med Pogačnikovim domom in Vršičem možnost spanja ali je potrebno to opraviti v enem dnevu ?
Hvala za nasvete in pomoč

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_planinska_pot

Tu boš dobil vse.Poglej še na AVRIGO,vozni redi.
Srečno hodita

miri, hvala

opis poti najdeš tudi na spodnji povezavi
http://www.pespoti.si/spp-trasa.php?id=71

na tej strani pa si lahko sam splaniraš turo
http://www.pespoti.si/

lp

Hvala sem uporabil obe varianti in v mapsource sestavil super turo, sedaj pa moram videti le še kako se obnese v naravi. Ali morda kdo ve ali so na tem odseku kateri bolj izpostavljeni deli kjer je potrebna večja previdnost kot običajno na varovanih poteh?

primoza, ja mamljivo, vendar bo verjetno počakalo na drugo priliko za samostojno turo, saj nameravava s sinom zadevo podaljšati vse od koče pri Savici na Prehodavce, pl.Dedno polje, pl. pri Jezeru, Vogar, Bohinj ali pa še raje če ujameva prevoz od koče pri Savici do Lepene na kočo pri Krnskem jezeru, Bogatin, Mahavšček, pl. Govnjač, Komna Bohinj optimistično a ne?

@smatjaz,kaj pa peš od koče pri Savici,Komne,Govnjač ,Bogatin,prenočišče in drugi dan čez Bohinjsko sedlo nazaj k Savici?
Pa še Komarčo nekam umesti.
(prenočišče pri Krnskem jezeru)

Miri, sorčy napača v pisanju teksta - prideva iz smeri koče pri izviru soče in ne savice z Jalovca na dol in potem v tej smeri proti Bogatinu, Komni in Savici, seveda spanje pa v koči pri Krnskem jezeru. U bistvu sva se odločila da žigosava še zadnja prazna mesta v knjižici SPP - Aljažev dom v Vratih, Razor, Prisojnik, koče na vršiču, zavetišče pod Špičkom, Jalovec, koča pri izviru soče, koča Zlatorog če še obstaja, potem pa odvisno od prevoza, če se uspeva pridrsati do lepene na kočo pri krnskih in Bogatin do Komne, drugače pa čez prehodavce mimo tičarice, zelnarice na bohinjske planine, vogar in v dolino. Bom o videl kakšne snežne razmere bodo gor, nisem preveč zagret za take razmere.

smatjaz, glede koče Zlatorog
http://www.pzs.si/forum-zgodovina.php?pid=5331

I.tana hvala, sicer pa pravijo da zadostuje tudi fotografija če nimaš žiga z mesta. No se bova fotkala in "prpopala v knjižico pa je to , to pa bo zadeva rešena - Hvala za informacijo in link !!!

Pozdravljeni.

Vidim, da se tukaj nahajajo strokovnjaki za SPP (headstar, B2, otiv).

Imam eno vprašanje? Ali je SPP oz. TV1 kdaj potekala mimo Pohorskega bataljona?

Sprašujem zato, ker sem tam našel eno markacijo s številko 1. Začetek zgodovine TV1 pa žal (še) ne poznam.

Za nostalgijo vam pošiljam tudi zelo staro leseno markacijo TV1. Nahaja sem pri Treh žebljih (Pohorje).

Hvala za odgovor.

Na mojem starem (1985) zemljevidu Pohorja so vrisani dve možnosti in sicer ena, ki gre preko Osankarice in druga mimo Klopnega vrha.

@otiv imaš zs!

Lp, Nino

Če bo slučajno koga zanimalo Na podlagi zemljevida Pohorje (Vzhodni del) iz 1985 se je TV pri Bojgotu ločila na desni del, ki vodil mimo Klopnega vrha in na levi del, ki je šel mimo Treh studencev, Črnega jezera, doma na Osankarici in Pohorskega bataljona.

Zanimiv podatek. Veste mogoče ali je bil dom na Osankarici takrat obvezna točka?

Lp, Nino