Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že šli po Kremžarjevi poti na Grintovec?
Glasuj

Odgovornost do sočloveka v hribih-spoznavne ture nujno zlo?

Natisni
JusAvgustin6. 10. 2011 16:40:17
Že kar nekajkrat sem razmišljal o tej zadevi, da bi jo dal nekako na plan pa sem se zmeraj "bal" odziva, češ: kaj pa TA spet pametuje...
Odgovornost za sočloveka, pa naj si bo to soplezalec, sogornik, soplaninec... itd... je definitivno prisotna. Zahtevnejša, kot je tura, večja je odgovornost. V takem primeru lahko razdelimo odgovornost na odgovornost organizatorja ture do udeležencev, ali pa vice versa. Predvsem je ta odgovornost bolj gledano iz moralne plati kot pa kaj drugega. Vsaj pri sebi vidim, da so moja ušesa veliko bolj "našpičena", ko je kdo z menoj v navezi(pa ne nujno samo naveza), kot pa če šodram sam... To da se odpirajo skupine, kot so "Skupaj v hribe" kjer je vsak udeleženec na lastno odgovornost je ena velika traparija, ali pa se pobudnik NE zaveda moralne odgovornosti, ki jo tak vzpon, izlet, pohod nosi... Do katere mere smo odgovorni, kaj moramo pri tem upoštevati in kako sploh izbirati skupne ture...
Sam sem bil presenečen nad dejstvom, da se je na portalu pojavila tema Skupina-Družba za letne in zim. vzpone, s kratko predstavitvijo pobudnika, njegove ture, predvidena težavnost, "dovoljena" starost in določena želja... (pa izuzemimo da je ta pobudnik LG)
Mogoče bi bil na tem mestu dobrodošel tudi komentar iz pravnih vod in sicer do kje seže naša(pobudnikova) odgovornost na taki turi. Ker na žalost vsi dobro vemo, da je "pojanje" po sodiščih v zadnjem času postalo naš priljubljen šport bi rad izvedel to iz prve roke, kako ta zadeva poteka. Pri usposobljenih ljudeh, ki imajo veljavno licenco za vodene ture, t.i. GV, GV načeloma prevzame odgovornost, da se tura srečno in uspešno zaključi. Kaj lahko ponudimo nekomu, ki ga prvič vidimo? Častno besedo?!
Sam svoje soplezalce izbiram zelo pazljivo in imam pri tem že preizkušen proces izbiranja oz. selekcije.
Morebiti vas zanima ,da sva z Matejem začela s skupno snežno turo na Viševnik in MDV, sledile so preproste grape Begunjščice..., težavnost se je postopoma stopnjevala. Najin največji uspeh je bil Zimski Jalovec tri leta nazaj.
Sicer pa nekaj o moji ustaljeni praksi, veliko se da razbrati iz človeka že po enem preprostem pogovoru, elektronski pošti, konec koncev tudi objavi na forumu. Dejstvo je, da ocenjujemo s tem druge, pa čeprav samo podzavestno. (Vem, da na forumu vlada velika nestrpnost do drugih...) Torej, nazaj na odgovornost do sočloveka.
Na spletni strani ocistimogore.si je test znanja na temo Mislite, da veste dovolj o varnosti v gorah? Tam je tudi vprašanje Cilj vsakega vzpona je... no, tukaj se pa lahko zalomi, kako oceniti kakšnega človeka/ljudi imam s seboj, njihove reakcije, dejanja in samoiniciativa? Kako reagirajo v nevarnosti, ali znajo obrniti in se sprijazniti s tem da danes cilj ne bo dosežen...
Sam osebno mislim, da so spoznavne ture ključnega pomena za uspešen primarni vzpon in varen sestop ter s tem posledično prenehanja naše odgovornosti do sočloveka, soplezalca itd... Kdor misli, da nisi odgovoren(in ne samo moralno) za nekoga, ki ga ne poznaš, naj pred idejo o ustanovitvi skupine krepko razmisli, preden si pa takega človeka priveže nase pa še trikrat bolj.
Zaradi takih razmišljanj sem odklonil že marsikatero prošnjo naslovljeno name. Zanima me predvsem vaš pogled na to, ali in če, kako se zadeve lotite. Kako izbirate, česa se izogibate...
Za konec še primer, Cilj: Zimski jalovec
Kolega je že dalj časa želel na Kristal pozimi in končno sem se odločil da ga bom peljal. Začela sva s preprostim pohodom na Zelenico, drugič sva šla na Begunjščico, dan kasneje na MM po pripravniški in VM, dva dni pred vzponom na Jalovec pa sem ga peljal še po Lenuhovi na Begunjsko Vrtačo. S temi vzponi si je vlival samozavest, zaupanje v opremo obenem me je spoznaval in krepila se je vez med nama. Vzpon na Jalovec je minil brez posebnosti, le prečka v sestopu ga je malo presenetila nasmeh Ko smo prišli do PDT sva si segla v roke in to je bilo to. Vendar pa tega človeka že kar nekaj časa poznam. Za nekoga x bi izbral prav take spoznavne ture, morebiti še kakšno več... Če me pa v štartu že ne bi prepričal bi pa turo odklonil.

V razmislek in morebiti kakšen konstruktiven komentar vas lepo pozdravljam

Juš
(+6)všeč
GITA6. 10. 2011 17:52:31
Zanimiva tema. Se strinjam z razmišljanjem. Ne bi mi padlo na pamet, da bi nekoga, ki ni profi vodnik prosila, naj me spremlja na turo, na katero sama ne upam ali se zanjo ne čutim sposobno (v zvezi s tehnično težavnostjo), češ, bo že on poskrbel za varnost.... pa tudi če najameš vodnika, ni odgovorno, da računaš, da te bo varno »zvlekel« kamorkoli že, saj je pač vodnik….
Da podkrepim: midva sva se lani odločala za zelo zahtevno zimsko turo in se odločila, da se dogovoriva za spremstvo vodnika, ki je sicer znanec (no, do realizacije na koncu ni prišlo, nekajkrat "časovna neusklajenost", nekajkrat neugodne razmere, pa je bila zima naokoli...). Ampak sva midva želela in predlagala, da gremo najprej na krajšo "pripravljalno turo" primerljive težavnosti (tehnične, uporaba enake opreme itd...), da preveriva, ali se za tisto drugo čutiva sposobna. Mnenja sva bila, da sva to dolžna sebi in nenazadnje vodniku, ne glede na to, ali ga plačaš ali ne…Dejstvo je namreč tudi naslednje (če pustimo ob strani vse odgovornosti, moralo, pravne vidike itd…): če si turi dorasel, (treba ji je biti dorasel, tudi če te spremlja profi vodnik!), na njej uživaš, v nasprotnem primeru pač ne, pa še v nevarnost spravljaš sebe in tistega, ki je s teboj!
(+1)všeč
turbo6. 10. 2011 18:10:12
@Juš in @Gita
se podpišem pod oboje.

Navkljub solidnim izkušnjam, sem se že nekajkrat zahvalil za povabilo na kako orng turo iz enostavnega razloga, ker nisem bil 100% siguren sam vase. Pa je bila tura v okviru mojih sposobnosti in družba zaupanja vredna (preverjeno izkušena) mrk pogled
Da bi me kdo prosil, da bi jo ali ga kam peljal, na kaj bolj konkretnega, pa hvala bogu do sedaj še nisem doživel. Sem pač bolj samotar, kadar pa sem v družbi, pa je le ta bolj skromna, a izkušena in še kako prijetna nasmeh
Sem pa že nemalokrat doživel, da me je kdo povprašal o zahtevnosti kakega brezpotja ali kake lažje smeri. In vedno sem bil v dvomih, kako odgovoriti. Če pa ne poznaš človeka zmeden Ponavadi kar nekako v nedoločniku odgovorim in podam primerjavo s kako drugo podobno turo. In dodam, kje se da prebrati kak fajn opis v sliki in besedi.

Je pa res, da je bistvena razlika med pohodništvom (npr. izlet do kake koče in na bližnji holm), planinstvom (vzpon na kak nezahteven vrh v sredogorju) in gorništvom (feratte, brezpotja, kaka dvojka ali za odtenek več). V prvih dveh primerih se mi iskanje družbe niti ne zdi napačno. Za konkretnejše stvari, pa ko se bolje spoznaš. Če se mežikanje
všeč
lynx6. 10. 2011 18:20:21
Se strinjam in čudno bi mi bilo, če organizator ne bi čutil vsaj kančka moralne odgovornosti.

Sam tudi prakticiram stopnjevane spoznavne/pripravljalne/rastne ture. Največkrat me neplaninski kolegi prosijo za Triglav, ampak mi na srečo ni bilo treba nikoli iti, ker na koncu še za Gradiško turo ne najdejo časa. nasmeh
všeč
ljubitelj gora6. 10. 2011 19:22:39
Ni vrednonasmeh

všeč
JusAvgustin6. 10. 2011 19:40:20
ker očitno nisi dobro prebral ti močno priporočam da se vzdržiš nadaljne razprave, ker spet trosiš neumnosti. Pa brez zamere...
všeč
tomiš6. 10. 2011 19:45:00
Tale zadeva; Odgovornost do sočloveka v hribih je mnogim kot španska vas! nasmehNiti ne pomislijo, dokler se na turi nekaj ne zgodi...
všeč
Jure S6. 10. 2011 19:51:33
Ljubitelj gora, dam ti en dobronamerni nasvet. Vpiši se v kakšno PD, ki ima tudi AO in ne bo ti žal. Jaz sem to naredil lani tak čas in ni mi žal. Plezam v letnem in zimskem času v spremstvu izkušenih alpinistov, inštruktorjev in tudi gorskih reševalcev.
So različnih starosti, od cca. 22 pa vse do 50 let. In ni noben problem plezati z nekom, ki je občutno starejši od tebe, še nekako večji občutek varnosti imaš, ker ima za seboj veliko preplezanih kilometrov.
Res pa je, da v hribih ni 100% varnosti nasmeh

Jaz osebno se takšnih tur prek portala ne bi udeleževal, razen če bi šli na pir na Okrešelj nasmeh

Lep pozdrav, Jure
(+1)všeč
1mitjas6. 10. 2011 19:52:42
Če do česa pride, je avtomatsko odgovoren tisti, ki v skupini največ zna, vsaj tako so nas učili. To pomeni, da če imate kakršnokoli licenco iz področja gorništva, vaši sotrpini pa je nimajo, ste lahko v velikih težavah- v primeru, da se prijatelj izkaže za ne tako dobrega in vas toži. Izjave pa ne pomagajo prav nič.
všeč
heinz6. 10. 2011 20:08:52
Nimam predstave o tem, kako bi lahko kogarkoli vodil, oz z njim hodil po kakšnih nezavarovanih grebenih. Zagotovo je še najtežje breme za nekoga to, kar opisuje in počne ter doživlja Juš&co. Tudi sam sem bil že podobno kot npr lynx naprošen za Triglav in mi na srečo ni bilo treba iti (skoraj obljubil). Moje trenutno stališče je, da zagotovo ne vzamem nikogar drugega, kot edino svoje boljše polovice (več kot dovolj)..
Da s tem občutkom odgovornosti očitno pretiravam, mi postane jasno že takoj ko pomislim na trume hudo slabo opremljenih nedeljskih turistov, ki jih na Očaka bp privede in nazaj odvede en samcat samozavestnež (npr iz negoratega predela Slovenije), ki se pač ne utruja z mislimi -kaj bi bilo, če bi bilo..
Po svoje se prav hudo ne moti niti on, ne jaz.. Oboje pa je najbrž neke vrste skrajnost.
Ja, kje (kako) najti pravo mero? Dvomim, da je možno zadevo posplošiti, saj je še največ odvisno od posameznikovega notranjega glasu. Dva človeka pa si niti v enem pogledu nista enaka.
všeč
ljubitelj gora6. 10. 2011 20:21:42
Ni vrednonasmeh
všeč
VanSims6. 10. 2011 20:24:56
Oprostite, če se bom tukaj slučajno bolj strinjal z ljubiteljem gora.

Da se razumemo: če je nekdo vodnik, ima licenco, mu ti plačaš, je seveda odogovoren ON zate. S tem da imajo tudi oni(verjetno podjetja, ki taka vodništva organizirajo v tujini) morda kakšno zavarovanje odgvornosti pri kaki zavarovalnici. Kdo je odgovoren, če se kaj zgodi pri spustu s padalom, bungee jumpingom, v adrenalinskem parku. V slednjih mislim, da imajo kar klavzule, da si odogovoren sam. Kam bi ša prišli, če bi bil za vse odgvoren organizator, ljudje bi ga pa srali kolikor bi hoteli. Verjamem, da se potem takega biznisa ne bi noben šel.

Drugo so neformalni zmenki v gore. Kamorkoli že: lahke, zahtevne poti, ferate, alpinizem,... Nisem sicer pravnik ampak po moje strogo pravno ne obstaja noben zakon, ki bi katerega koli udeleženca takega pohoda zavezoval h kakršnikoli odgovornosti vkolikor sam ni neposredno kriv za nesrečo. Ja saj potem si pa z nobenim nihče ne bo upal v gore. Gre npr, druščina za vikend v hribe. Nekomu se nekaj zgodi in zdaj bo kar nekdo tretji s slučajno več izkušenj nekaj avtomatsko kriv. Nonsens!

Smo odrasli ljudje. Vsak mora prevzeti odogovornost za svoja dejanja. Če tura ni za njega ne gre! Ne samo v hribih, na sploh v življenju. Matr, v tujini je to jasno zato pa imajo nek urejen sistem, kjer vsak odgovarja za svoja dejanja. Pri nas pa: otrok steče na cesto, kriv je voznik, ki niti ni mogel ustaviti namesto staršev, ki bi ga morali paziti. In podobne. In tako je tudi na drugih področjih. Še vedno socialistično: lahko ga serjem saj bo nekdo drug kriv! Ja potem se pa dogaja vse kar se dogaj ker noben ni kriv in zato pa smo 20 let po osamosvojitvi tam kjer smo!

Tako ne gre! To je podpiranje miselne lenobe. Nekdo ga bo sral, drugi pa vedno nosil odgovornost. Pa jade! Vsak ima glavo, ve kaj zmore in kaj ne. In je po moje moralno odgovoren samo zase in pa eventuelno za svoje mladoletne otroke. V prometu so predpisi, ki določajo krivdo, kdor jih krši je kriv, ne pa avtomatsko močnejši. Npr. avto če zbije pešca. Tudi v gorah imamo pravila: kdor jih krši je kriv. To je menda spet samo v tujini jasno, pri nas pa ne? Zato pa morda tam raje hodijo v družbi v gore kot pri nas kjer se vsak boji da bo odogovoren za neumnost drugega
(+3)všeč
heinz6. 10. 2011 20:26:07
ljubitelj, ne izenačuj pomembnih tem z banalnimi iz katerih si skopiral zgornjo misel. BZ
všeč
dolinka6. 10. 2011 20:32:56
V hribih (gorah) je po moje vsak odgovoren zase. To zagotovo ne velja za otroke. Kazensko odgovoren je vsak za malomarnost, namerno povzročitev poškodbe, škode. Zato je v dežurnem helikopterju vedno prisoten tudi policist gorske enote policije, ki presodi ali ima nesreča znake kaznivega dejanja.
Drugače pa je z našo moralno odgovornostjo za naše so-pohodnike,plezalce,gornike, kadar v skupini ni poklicnega vodnika. Po moje si tisti, ki že dalj časa obiskujemo gore ustvarimo nek stalen krog ljudi s katerimi delamo določene ture. Ponavadi nagonsko prevzame nekakšno vodenje tisti, ki je najbolj izkušen oz. tisti, ki turo najbolj pozna. V hribe grem vedno z ljudmi, ki jih dobro poznam in jim zaupam, vendar mora biti tudi obratno. Spremljala (ne vodila) sem že veliko različnih skupin PD, taborov za otroke, skupnih izletov. V tem primeru se vedno nekako znajdem na koncu skupine in poskušam pomagati tistim, ki jim gre najtežje (s pravilnim tempom, pogovorom, razporeditvijo počitka...). V primeru pa da grem s prijatelji, reševalci, alpinisti pa se vedno ve kdo je najšibkejši in se njemu prilagaja in pomaga (včasih sem to tudi jaz) in vsi v taki skupini delujemo na enak način. Priznam pa, da je najlažje it sam, seveda če se zavedaš svojih sposobnosti (nesreča pa je nepredvidljiva) in v svojem načinu uživaš, v miru in naravi. V hribe hodim od otroštva (v tistih časih seveda brez čelade in samovarovanja in v teniskah) in priznam, da kar težko gledam tole norijo, obleganje, tekmovanje, sploh če me zbudi sredi noči klic v reševanje (in lepo prostovoljno grem). lp
(+2)všeč
DarjaZaplotnik6. 10. 2011 21:30:40
@VanSims, pod tvoj post se v celoti podpišem.

Pa zelo mi je všeč tvoje razmišljanje @juš okoli izbora soplezalcev. Iz tebe govorita odgovornost do sebe in drugih, pa tudi izkušnje.

@ljubitelj gora, sezona alpinističnih šol se je pričela. Samo tam rajši ne klati takih neumnosti, kot tukaj. Pa še nekaj: za prešaltati v višjo brzino (ledno plezanje, alpinistični vzponi, kombinirano plezanje...) boš moral pokazati bistveno več, kot pišeš tukaj.

lp d
všeč
jprim6. 10. 2011 21:42:44
Zanimiva tema, potrebna razmisleka ...
Že dolgo sem si želela na Golico med narcise, pa seveda še marsikdo drug ...
in tako se nas zbere druščina, midva kot organizatorja in odgovorna za osebe, ki se seveda nekatere prvič podajajo v planine, ampak narcise imajo svojo težo nasmeh ...
In zgodba se konča s poškodbo (moje sestre, 5 mesecev bolniške, pa še ni vse ok.) ...
In najina odločitev: nikoli več nekdo z nama, ki nima vsaj nekaj izkušenj.
Še vedno je tisti skriti občutek krivde, odgovoren si za skupino, saj so šli s tabo, pa čeprav ti nihče nič ne očita.
Če si človek vesti, je to pač tako.
LP!
(+1)všeč
ljubitelj gora6. 10. 2011 21:50:20
Ni vrednonasmeh


všeč
tomiš6. 10. 2011 21:55:50
Pa kaj bi ti sploh rad? Če ne razumeš "teme" pač ne vpisuj tlele...!
všeč
janna6. 10. 2011 22:20:44
ljubitelj gora, tokrat pa dvomim, da se tema vrti le okoli tebe ...
Če se za v gore zmenimo z domačimi, prijatelji ali pa samo znanci, še nikdar in nikoli nisem razmišljala, da bi bil zame odgovoren kdor koli drug, kot pa sama. Sama precenim, ali bom pot sposobna prehodit ali ne. Tudi če se mi kaj zgodi, vem, da lahko računam na njihovo pomoč, ne bom pa nobenega tožila, češ, ja, kam si me pa vlekel ...
Vodnika plačaš. Tudi če sem šla v hribe z vodnikom z licenco (to se je zgodilo enkrat), sem se sicer zavedala, da mi bo on pomagal pri, mogoče, težjih situacijah, vendar sem v sebi čutila to odgovornost, da hodim sama in da moram sama nase pazit, ne pa razmišljat: saj ON zame odgovarja, saj sem plačala!
Tudi če grem v gore s "šibkejšimi" od mene, po pravici povedano, se ne čutim odgovorne. Vsak sam mora precenit svoje sposobnosti. Ne bi pa recimo šla z nekom, ki bi imel na sebi tenis copate, pa mogoče nahrbtnik za v mesto.nasmeh Mal heca ... ja, v bistvu je pa to dejstvo.
(+2)všeč
Keko7. 10. 2011 01:10:03
Glede odgovornosti, v primeru, ko je tura vodena s strani vodnikov mislim, da so stvari dokaj jasne. Resnično se pa stvar zaplete, ko se na turo odpravi skupina prijateljev, znancev, ki je nastala nekako spontano. Če je to skupina odraslih ljudi se ve, da je odgovoren vsak zase. Problem je, če se pa komu res kaj zgodi. Kdo se v tem primeru čuti odgovornega, moralno odgovornega, koga bo še dolgo časa razjedal občutek krivde za neljubi dogodek. Takrat pa postane še kako pomembno, kdo je prvi predlagal to turo, kdo je koga povabil zraven, kdo je nekako nehote prevzel vodenje te ture in s tem tudi odgovornost, ki cel čas visi nekje v zraku.
Bil sem že na turi s prijatelji, katere pobudnik sem bil jaz in moram priznati, da nisem bil tako sproščen, kot takrat, ko v gore greva sama s svojo boljšo polovico ali pa ko se udeležim kakšne ture na pobudo koga drugega.
Posebej moralna odgovornost in občutek odgovornosti je ta, ki visi nekje v zraku in obremeni s svojo težo, nekoga bolj, nekoga manj, v primeru nesreče, pa če si to hočemo priznati ali pa ne. Koliko bo to breme veliko, je pa predvsem odvisno od osebnosti posameznika in koliko se bo ta s to odgovornostjo sam poistovetil. Najhuje je, ko vsi modro molčijo.
Kar se pa tiče "ljubitelja gora", pa predlagam, da ga vsi na forumu ignorirate, v primeru njegovih veleumnih komentarjev, razen kadar kaj pametnega napiše.
všeč
urbancek7. 10. 2011 09:47:30
Na temo odgovornosti v gorah je napisano tudi precej literature...mežikanje
všeč
Stran:123456
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
     
Copyright © 2006-2024 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki