Do sedaj sem se zadrževal, da se nisem oglasila, ampak se ne morem več. Ne vem, ali se je vsem skisal oz. vsaj večini. Ali res ne vidite, kako škodljivi so ti ukrepi za večino prebivalstva?? Ali ste lahko tako slepi? Najbolj me je pogrel od Primoža komentar, da bo gospodarstvo preživelo. Ja, seveda bo, ampak v kolikšni meri. Dajte malo vprašat Ano Roš in še kakšnega drugega podjetnika/sp-jevca, kakšni se jim zdijo ukrepi in kako se počutijo, ker so morali zaradi vladnih ukrepov odpustit vse zaposlene. Dajte se postavit v kožo tistih, ki so zaradi ukrepov izgubili vse in ne vedo, kako bodo preživeli, kako bodo nahranili otroke. Na dan jih zaradi kovida umre okoli 50, brez službe pa jih je ostalo že na tisoče. Kako bodo ti preživeli, očitno ne zanima nikogar. A to se vam res zdi ok? Verjamem, da se tisti, ki ste preskrbljeni in imate zagotovljene službe, ne ukvarjate s tem in da v tem ukrepih ne vidite nič slabega. Lahko ste slepi, ne bit pa neumni.
Mogoče je kdo od vas zasledil zapis mame dveh otrok na FB-ju, ki pravi, da enostavno ne vidi več izhoda in da si takega življenja kljub dvema otrokoma ne želi. Da bi raje umrla od covida, kot pa živela, saj tako življenje ni vredno živeti. Oba s partnerjem sta izgubila službi zaradi ukrepov vlade, sedaj ne vesta, kako bodo preživeli, kako bosta nahranila otroka, kako bosta plačala položnice, ki se kljub ukrepom kopičijo. Pa to zagotovo ni osamljen primer, ljudje so depresivni, potrti, ker plačujejo za nekaj, kar niso krivi, pomaga jim pa nihče. A to se vam zdi normalno? Da o tem, da so pred nami prazniki, ko bodo ljudje še bolj depresivni, niti ne govorim.
Ne me narobe razumet, podpiram določene ukrepe, kot je nošenje mask tam, kjer je to potrebno (zunaj na prostem in v hribih zagotovo ne), pa da se ne družimo in ohranjamo razdaljo, saj vem, kaj želijo s tem doseči in da zdravstveni sistem ne bo zdržal večjega navala obolelih. Razumem in upoštevam. Ampak vse do neke mere.
Zaradi manjšine najeba večina. To ni prav in ne bi smelo biti tako. Starejše bi lahko zaščitili na druge načine. Pa ne me zdej spet križat, ker sem napisala, kar sem. Moja stara mama si je pri 86-ih marca letos zlomila kolk in ne ni se okužila s kovidom, je pa vseeno umrla zaradi njega. Od marca do junija je bila v bolnici brez osebnega stika z nami, torej bila je sama cele dneve, stike smo imeli le preko telefona. Ko so videli, da je zaradi osamljenosti postala brezvoljna in neodzivna, so jo poslali domov. Dejansko so jo poslali domov umret, saj so ji trije meseci samote pustili hude, predvsem pa nepopravljive posledice. Ni imela več volje do življenja, kar se zaradi nelogičnih ukrepov vlade dogaja tudi v tem trenutku, pri številnih starih in mladih. Moja stara mama je preminila konec julija, drugih starih staršev nimam. Tudi "dobronamerni" ukrepi, ki naj bi bili za splošno dobro, so lahko za koga usodni. Samo v razmislek.