zijávka

zijávka -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje naravno jamo ali votlino v skali, ki ima običajno širok in opazen vhod. Pogosto se nahaja v gorskih predelih in je lahko posledica erozije ali drugih geoloških procesov. Beseda se uporablja predvsem v strokovnem in opisnem jeziku, povezanem z raziskovanjem gora in kraških pojavov.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: mouth of a cave, grotto, cavern
• Nemščina: Halbhöhle, Felsenschlund, Höhle, Grotte
• Italijanščina: antro, cavità, apertura, grotta, spelonca
• Francoščina: caverne, grotte
• Španščina: caverna, gruta, boca de cueva
• Hrvaščina: špilja, pećina, otvor pećine

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na veliko zijávko, ki je nudila zavetje pred vetrom.
• Zijávka v steni je bila tako široka, da smo lahko videli vse do njenega dna.
• Planinci so opozorili, da je zijávka na poti lahko nevarna zaradi padajočega kamenja.
• Vodnik nam je pokazal starodavno zijávko, kjer so nekoč živeli naši predniki.
• Geologi so proučevali zijávko, da bi ugotovili, kako je nastala skozi tisočletja.

Etimologija besede

Beseda zijávka izhaja iz slovenskega glagola "zijati", ki pomeni široko odpirati usta ali zehati, kar se nanaša na širok, odprt vhod jame. Koreni besede segajo v praslovanski jezik, kjer je glagol "zijati" imel podoben pomen. Beseda je v slovenskem jeziku ohranila svoj opisni značaj, povezan z videzom ali obliko naravnih pojavov, kot so jame in votline.

Naključne besede

univerzálni klín, kastróla, sinóptična kárta, prôsto sestópati, státična pomóžna vŕvica