vrtoglávica

vrtoglávica -e ž: Občutek omotice ali vrtinčenja, ki ga posameznik doživlja zaradi izpostavljenosti velikim višinam, motenj v ravnotežju ali fizioloških dejavnikov, kot so spremembe krvnega tlaka. V planinskem kontekstu se pogosto nanaša na neprijeten občutek nestabilnosti ali strahu pred padcem, ki ga povzroča pogled v globino ali hoja po ozkih poteh na višini.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: vertigo, dizziness, giddiness
• Nemščina: Schwindel
• Italijanščina: capogiro, vertigine
• Francoščina: vertige, étourdissement
• Španščina: vértigo, mareo
• Hrvaščina: vrtoglavica, omaglica

Primeri uporabe v stavkih

• Ob pogledu čez rob pečine me je zajela huda vrtoglavica, zato sem se hitro umaknil nazaj.
• Med vzponom po ozki stezi sem občutil vrtoglavico in se moral ustaviti, da se pomirim.
• Vrtoglavica je pogost spremljevalec planincev, ki niso vajeni hoje po izpostavljenih grebenih.
• Ko sem se ozrl v globino, me je vrtoglavica skoraj prisilila, da se usedem na tla.
• Če te med plezanjem zgrabi vrtoglavica, se osredotoči na dihanje in ne glej navzdol.

Etimologija

Beseda vrtoglavica izhaja iz slovenske besede vrteti, ki pomeni krožno gibanje, in pripone -glavica, ki se nanaša na glavo oziroma občutek v glavi. Beseda tako dobesedno opisuje občutek vrtinčenja ali omotice, ki ga človek doživlja. Koreni besede segajo v praslovanski jezik, kjer so podobne oblike uporabljali za opisovanje gibanja in stanj omamljenosti ali zmedenosti.

Naključne besede

norvéška metóda, kombinírano reševánje, tréker, tême, plézanje z izméničnim vódenjem