rób ledeníške razpóke
rób ledeníške razpóke (m. sp., -a, -e) je izraz iz planinske in gorniške terminologije, ki označuje rob ali mejo, kjer se stena ledeniške razpoke stika s površino ledenika. Gre za črto ali robni del, ki je lahko zgornji ali spodnji, odvisno od položaja razpoke glede na površino ledenika. Izraz se uporablja predvsem v kontekstu opisovanja ledeniških struktur in nevarnosti, povezanih z njimi, saj so ti robovi pogosto krhki in lahko predstavljajo tveganje za planince ali alpiniste.
Prevodi v tuje jezike
- Angleščina: crevasse lip
- Nemščina: Spaltenrand
- Italijanščina: bordo del crepaccio, labbro del crepaccio, ciglio, margine
- Francoščina: lèvre de la crevasse
- Španščina: borde de la grieta
- Hrvaščina: rub ledenjačke pukotine
Primeri uporabe v stavkih
- Med prečkanjem ledenika smo morali biti previdni, saj je bil rób ledeníške razpóke zelo ozek in nestabilen.
- Alpinist je opazil, da se je zgórnji rób ledeníške razpóke začel krušiti pod težo snega.
- Vodnik nas je opozoril, naj se izogibamo spódnjemu róbu ledeníške razpóke, ker je tam največja nevarnost padca.
- Ob natančnem pregledu smo ugotovili, da je rób ledeníške razpóke prekrit z rahlim snegom, kar je otežilo prehod.
- Fotograf je želel ujeti lepoto, ki jo ponuja rób ledeníške razpóke, a se ni zavedal nevarnosti, ki jo ta predstavlja.
Etimologija
Beseda rób izhaja iz stare slovanščine, kjer je pomenila "meja" ali "rob". V slovenščini se uporablja za označevanje roba ali obrobja različnih površin ali struktur. V kombinaciji z izrazom ledeníške razpóke se nanaša specifično na gorniško in planinsko terminologijo, povezano z ledeniki. Beseda razpóka prav tako izhaja iz slovanščine in pomeni razkol ali razpoko, medtem ko ledeníške označuje povezavo z ledenikom. Izraz kot celota je torej sestavljen iz opisnih elementov, ki natančno opredeljujejo specifično geografsko in naravno značilnost.
Naključne besede
kúrviméter, utŕjeni snég, vršáj, téhnično plézanje, osójna strán