polòm

polòm (-ôma, m) – V planinski in gorniški terminologiji označuje drevje ali grmovje, ki je bilo polomljeno ali poškodovano zaradi naravnih dejavnikov, kot so močan veter, snežni plazovi, požled ali druge vremenske ujme. Beseda se uporablja predvsem v kontekstu opisovanja škode v gozdovih ali na gorskih območjih po naravnih katastrofah.

Primeri uporabe v stavkih

• Po močnem viharju je bil na pobočju viden obsežen polòm, ki je otežil prehod po poti.
• Plaz je povzročil polòm, zato so morali planinci poiskati obvoz.
• V dolini smo opazili polòm, ki ga je povzročil požled prejšnji teden.
• Go zdarji so začeli odstranjevati polòm, da bi preprečili nadaljnjo škodo na poti.
• Polòm na gorski poti je bil posledica snežnega pritiska in močnega vetra.

Etimologija

Beseda polòm izhaja iz slovanskega korena, povezanega z glagolom "lomiti", ki pomeni lomljenje ali trganje. V slovenščini se je razvila kot samostalnik, ki opisuje posledico lomljenja, zlasti v naravnem okolju. Beseda je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaški "polom" ali srbski "полом", ki imajo podoben pomen.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: windbreak, windslash, snowbreak, avalanche debris
• Nemščina: Schneebruch, Windbruch, Eisbruch
• Italijanščina: crollo, schianto (di alberi)
• Francoščina: écroulement, effondrement
• Španščina: derribo por viento, destrozo por avalancha
• Hrvaščina: polom, lom drveća

Naključne besede

bístrica, álpsko špórtno plézanje, véter, balvánska umétna sténa, spúščanje