osrédnja smér

Osrédnja smér (ženska slovnična oblika, množina: smerí) je planinski izraz, ki označuje glavno ali osrednjo smer vzpona na goro ali vrh, pogosto tisto, ki poteka po najbolj naravni ali logični poti, običajno po grebenu, steni ali dolini, in je lahko zgodovinsko ali tehnično najpomembnejša pot na določenem vrhu. Izraz se uporablja v gorniški literaturi in pogovorih med planinci za opis poti, ki je pogosto referenčna za druge vzpone ali variante.

Primeri uporabe v stavkih

• Osrédnja smér na Triglav poteka po severni steni in je zelo zahtevna.
• Planinci so se odločili, da bodo sledili osrédnji sméri, saj je najbolje označena.
• V vodniku je podrobno opisana osrédnja smér vzpona na Jalovec.
• Osrédnja smér na Mont Blanc privlači največ alpinistov zaradi svoje zgodovinske vrednosti.
• Med vzponom smo se držali osrédnje sméri, da smo se izognili nevarnim odsekom.

Etimologija

Beseda osrédnja izhaja iz slovenske besede sredina, ki pomeni center ali središče, in je tvorjena s predpono o- ter pridevniškim obrazilom. Beseda smér izhaja iz staroslovanskega korena, povezanega s pojmom smeri ali poti, in je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih. V planinskem kontekstu se izraz uporablja za označevanje poti ali smeri vzpona vsaj od začetka 20. stoletja, ko se je razvijala moderna alpinistična terminologija v slovenskem prostoru.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Central route
• Nemščina: Zentrale Route
• Italijanščina: Via centrale
• Francoščina: Voie centrale
• Španščina: Ruta central
• Hrvaščina: Centralni smjer

Naključne besede

vŕh, dnó, vpónka na žíčnato zaskóčko, prestopíti, brezpótje