narávna smér

narávna smér -e smerí ž: V planinstvu in alpinizmu izraz označuje pot ali smer vzpona ali sestopa, ki sledi naravnim oblikam terena, kot so grape, gredine, police ali kamini. Gre za potek, ki je logičen in intuitiven, saj izkorišča naravne prehode v steni ali pobočju, pogosto brez potrebe po umetnih pripomočkih ali večjih tehničnih posegih.

Etimologija

Beseda narávna smér izhaja iz slovenskega jezika, kjer pridevnik "naravna" pomeni nekaj, kar je povezano z naravo ali je naravno oblikovano, medtem ko "smer" označuje pot, usmeritev ali traso. Kombinacija besed torej neposredno nakazuje pot, ki jo določajo naravne značilnosti terena. Izraz je uveljavljen v planinski terminologiji in se uporablja vsaj od začetka 20. stoletja, ko se je začela sistematična raba slovenskih izrazov v alpinizmu.

Prevodi

• Angleščina: evident route, natural route
• Nemščina: klargelegter Weg, natürliche Führung, natürlicher Übergang
• Italijanščina: passaggio evidente, via naturale
• Francoščina: route naturelle
• Španščina: ruta natural, vía evidente
• Hrvaščina: prirodni smjer, očiti prolaz

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo izbrali narávno smér skozi Luknjo, saj je bila najbolj varna.
• Alpinisti so se odločili za narávno smér v severni steni, ki poteka po ozki polici.
• Vodnik nam je priporočil narávno smér ob grapi, da bi se izognili zahtevnim plezalnim odsekom.
• Narávna smér v tej steni je dobro vidna, saj sledi naravnim razpokam in prehodi.
• Med sestopom smo sledili narávni sméri, ki nas je pripeljala do varne poti v dolino.

Naključne besede

pŕsno navezovánje s pomóžno vŕvico, négativni kót béta, karabínska zavóra, alpinístični odsèk, udórnica