Vevnica (od Bivaka na Kotovem sedlu) - V Koncu špica - Kotova špica - Kotovo sedlo

Jovan prekrasne slike, super dokumentirano.
Milanu je bilo vsekakor užitek zraven takega mačka

lp

Bjutiful!

Odlično narejeno!
Poleg natančnega tehničnega prikaza poteka ture, so podana tudi občutja in razmišljanja avtorja, o smislu takega početja.

Krasna tura in zanimive fotke. Bravo in varen korak še naprej!

Hvala za razglednico!
Lp

Vauuu, obema čestitke za turo, lepo fotografije in opise...zelo doživeto

Nazaj bi se lahko spustila čez Rušno planjo Bi naredila lepo "klobaso"

Dobro, Juš, drugo leto v daljšem dnevu, kandidatov za prečenje je dovolj, gremo od Visoke Ponce čez ves greben do Špička nad Zavetiščem pod Špičkom. Drugi dan pa po grebenu od Šit do Slemenove špice. Morda pred tem opravimo še vzpon na Goličico med Ozebnikom in Jalovško škrbino. Si za?

Nice

Zelo navdihujoče!

Jel ima netko detaljne slike ove ture?

Druga varijanta: Kotovo sedlo - Kotova špica - V koncu špica - sedlo Vevnica mi je poznata.

Včeraj smo za spremembo pohajkovali po Julijcih. Sicer je bilo manj naporno kot zadnjič na grebenu proti Matkovemu oknu, vendar bolj zahtevno.
Pričeli smo pri skakalnicah, mimo koče v Tamarju in proti bivaku pod Kotovo špico. Še pred njim smo zavili pod steno Kotove špice in po značilni, dobro vidni gredini nadaljevali proti travnikom pod Vevnico.Sama gredina ni zahtevna, ima nameščene svedrovce za varovanje. Nadaljevanje prečenja proti travnikom pa je zelo strmo in praktično ni neke dobre možnosti varovanja. Travnata ruša na več mestih tudi plazi in je potrebno biti pazljiv kam stopiš. Ne priporočam za navzdol!
Od travnikov se nam je zdela boljša in razgledna varijanta proti grebenu desno, od koder je lep pogled na greben Ponc in v obe dolini.
Z Vevnice smo potem nadaljevali po grebenu do Kotove špice in od tam sestopili na Kotovo sedlo. Tu pa je namesto trav ogromno grušča na strmem terenu. Pazljivost ni odveč in tudi varovanje ne.
Na celi poti je še več snežišč, na severno stran pa je še precej zasneženo.
S Kotovega sedla smo prečili proti ozebniku in od tam oddričali v dolino, do cca 1600m.
Lep dan za dušo.

Danes pa lep dan za vse nas, zavistneže.

za vse ponavljalce prehoda pod V koncu špice proti južnim pobočjem Vevnice - na strmem travnatem delu (Dragova slika 5) so tudi svedrovci vsakih 5-10 m, samo najti jih moras

Zanimivo, nisem opazil.
Je pa res, da jih nismo iskali, ker se nismo varovali. V gredini spodaj jih pa ne moreš ne videti.
Sem pa tam razmišljal, da v prečenju grebena Loške stene nikjer ni tako neugodnih trav, pomešanih z drobirjem.

še sam ne vem, kako sem jih videl - uporabljal sem jih enkrat za samovarovanje, ker je bila zemlja mokra in je bilo precej neprijetno...

Tura za dušo! Lepo, fantje!

Drago in Vinko me že ob petih pobereta v Domžalah - udobno se namestim na zadnjem sedežu, saj imam redko kdaj to priložnost. Kot bi mignil, smo v Planici, kjer nas čaka najbolj senčen parking. Tudi hoja do koče v Tamarju je v troje minila hitreje, kot bi šel sam. Gospodje odprejo ob osmih. In to naj bi bila planinska bajta.
Opis nadaljnje poti je lepo opisal že Drago, ki se mu lepo zahvaljujem za povabilo na to lepo dogodivščino. Malce jo je skazila le megla, ko smo se nahajali na Kotovi špici, saj nam je preprečila najlepši pogled na svetu. Tolaži me dejstvo, da sem imel leta 2003, ko sem jo obiskal prvič imel idealne razmere in mi slika že 17 let krasi predsobo
Tistega pozno septemberskaga dne sem ubral drugačno pot; Via della Vita-Vevnica-V koncu špica-Kotova špica in nazaj do bivaka na Robu nad Zagačami, mimo Malega koritniškega Mangarta na Mangart in sestopil mimo bivaka Nogara ter koče Luigi Zacchi proti avtu.
Tokrat je bil zame nov pristop na Vevnico in sestop s Kotove špice, ki smo ga v petek opravili brezhibno.
Jezi me okorelost in neživljenskost prevoznosti ceste v Tamar, saj dokler smo mladi še gre... Naj jo zaprejo po sedmi uri za tiste, ki jim je koča cilj, ne pa šele prva postaja.

Zelo lepa Tone. Ko bom velik bi tudi jaz

In tudi jaz želim biti velik!
Tone, nasmejal si me z "poljskim" komentarom.
Z komentarom o urniku planinskih postojank pa bi rad zaplakal.

Čestitke na opravljeni prelepi turi, bravo!