Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Veliki Lemež

Veliki Lemež

Natisni

mailman12. 06. 2018 21:14:47

Začel sem pri Domu v Lepeni. Pot do Koče pri Krnskih jezerih je....serpentinasta. zmeden

Je pač bila vojska tu. Od jezera naprej navzgor je snežni jezik, ki se ga da delno (zgoraj) obiti. Mimo lovske koče sem nadaljeval na sedlo Čez Potoče. Sneg le malo ovira pot. Od sedla desno se pa gre zares. Pot je zelo zračna in "naslonjena" jezik

Včasih je potrebno uporabit roke in pa psihično utrujajoča. Grebena kar ni konec, vrh Lemeža se kar izmika velik nasmeh

glavnem lepi konci.

(+5)

voluhar2. 07. 2019 06:56:03

https://tomazsarc.blogspot.com/2019/06/veliki-lemez-2562019.html

di1. 08. 2020 07:33:46

Lahko kdo poda natančnejše napotke, kje naj bi se šlo na V. Lemež iz V smeri nad Krnskim jezerom - so lahko kakšne težave zaradi poškodovanosti pristopne smeri?
Je še kakšen možen "neplezalski" pristop in spust - ne da bi se šlo od Čez potoče (morda iz Zajezerom na vrh 1997 m)?

mirank1. 08. 2020 20:08:20

Saj imaš lepo opisan pristop na tem forumu preko sdla Čez potoče. Še vedno je tako, za spust lahko koristiš varianto po vojaških položajih, katrea je tudi opisana.

(+1)

zokipoki26. 06. 2021 16:38:29

Zelo lepo!

(+3)

turbo26. 06. 2021 18:16:41

Ne bluzi, leta 2010 je Igor Zlodej opravil to turo in jo opisal tukaj, na hribih pika net, v rubriki Veliki Lemež.

https://www.hribi.net/trenutne_razmere/slo/veliki_lemez/1/2665/1

(+9)

gandi26. 06. 2021 19:44:34

Na sedlu Čez Potoče je tudi studenec, ki leži med Grivo in Lemežem, kamor so med prvo svetovno vojno hodili vojaki po vodo. Italjanski iz Grive in Avstro ogrski iz Lemeža. Tu je veljalo premirje.

(+2)

turbo26. 06. 2021 20:06:11

Jaz se spomnim vode tudi nekje pod lovsko kočo na planini Zagreben, blizu nekakšnega lesenega, za silo zbitega nadstreška (koliba), pod katerim je bila klop in mize. Od tu se je šlo naravnost gor do lovske, v levo malce višje pa se je našla stezica (stečina) proti sedelcu med V. Lemežem in Voglom. Uf, kakih 25 let, če ne trideset, je tega. Ta nadstrešek je bil tam pri vseh treh "raziskovanjih", ki sem jih opravil iz Lepene gor, nazadnje že vegast. Jeseni bo čas, da grem spet tja pokukat, morda mi uspe priti Čez Glavo in Riglje nazaj v dolino (Lepeno)

(+5)

julius27. 06. 2021 09:25:25

Viden napredek!
Sedaj si je že pričel prisvajati tuje opise tur!

(+7)

lino27. 06. 2021 12:44:28

Primož, imaš pa izredno dober okus za lokacijo svojega vikenda. Lepena, oziroma cela dolina Trente je zakon. Uživaj na čudoviti lokaciji Lepene! nasmeh

(+2)

mdenac11. 09. 2021 11:23:08

Predvčerajšnjim (9.9.) sem opravil direkten vzpon na Lemež iz smeri sedla z Debeljakom, sestopil pa sem na sedlo Čez potoče in se od tam povzpel še na Srednji vrh. Sestopil sem mimo Krnske škrbine, pod Batognico in čez Velike peske.
Greben Debeljak - Lemež ima sicer svojo temo, ker se ga pa jaz nisem čisto držal, bom napisal kratek opis ture kar tu. Začel sem v Lepeni in mimo Doma pri Krnskih jezerih nadaljeval proti Krnu, a le do začetka jezera, kjer sem se usmeril desno. Jezero sem obšel tik ob obali in se usmeril na izrazito travnato vpadnico proti sedlu Škrbina. Kar lep čas sem mlel to travo, vendar na samo sedlo nisem zavil, pač pa sem se pri otočku smrek usmeril levo in po travnatem jeziku nadaljeval diagonalno levo navzgor. Orientiral sem se na podlagi smrek na pobočju in slike vrha, ki sem jo naredil že lani. Ko sem ponovno naletel na drevesa, sem se med njimi začel vzpenjati proti grebenu, tu pa so bila tudi najtežja mesta vzpona: naklon strmih trav je ponekod za nekaj metrov dosegel praktično navpične razsežnosti. Greben sem dosegel kakih 200m vzhodno od vrha, pred izrazito grapo/podorom na južno stran. Tam po grebenu nisem nadaljeval, pač pa se se spustil v to grapo in iz nje po strmem naloženem žlebu spet naskočil greben. Tokrat sem se iz njega spustil zadnjič, saj je nadaljevanje do vrha le še sprehod - pa vendar me je tudi s te strani "nategnil" še en predvrh z možicem nasmeh

. Z vrha do sedla Čez potoče ni večjih težav, vzpon na Srednji vrh pa ni bil zelo prijeten. Podi na vzhodni strani Krnčice so prepredeni s skritimi dolinicami in ogromnimi razpokami/brezni, tako da je pot čez njih zamudna in nevarna. Na Srednjem vrhu sem nenadoma naletel na markacije in jim sledil mimo Krnske škrbine pod Batognico v smeri Vrha nad Peski. Tega sem obšel po zahodni strani (po eni izmed uhojenih stez) in se z Velikih peskov končno spustil nazaj na markirano proti Krnskem jezeru. Čemu tak ovinek? Stikanje za pticami se je na Peskih vendarle obrestovalo, ko me je prijetno presenetila skupina 30+ belk nasmeh

Ovršje Lemeža, kjer se vidi izrazita grapa vzhodno od vrha.

Travnata vpadnica proti Škrbini, ki sem ji sledil do prvih smrek.

Pogled na Šmohor in Vrh nad Peski v ozadju.

Nadaljevanje poti, nova orientacijska točka so bila spet drevesa v sredini fotografije.

Strmina narašča in ponekod se navpičnim delom ni dalo izogniti.

Strmina je bila prehuda, da bi lahko kar direkt prečil do grape, zato sem se vzpel proti grebenu.

Na grebenu, spredaj je del, ki sem se mu moral izogniti.

Obvoz je viden na levi polovici slike kot desni izmed žlebov.

Proti Bavškemu Grintavcu, zadaj greben Loške stene.

Greben do vrha pa prava poezija...in to na popoln jesenski dan!

Povabljiv greben med Lopo in Črnelsko špico.

Lemež iz ene izmed vzpeti proti sedlu Čez potoče.

Na sedlu Čez potoče, pogled proti severu.

Razgled s Srednjega vrha na Kanin, Polovnik in planino Zaprikraj.

Skupina osnovnošolcev iz Ajdovščine, ki jo je iz Krnskih jezer mahnila na Krn in Batognico. Naši pa so se v OŠ pritoževali, če smo šli na Rašico...

Ena izmed 30 belk, ki sem jih zmotil med sestopom.

Jata je počivala na strmem pobočju, ko pa sem jih zmotil, so odšle za rob.

(+5)

ločanka11. 09. 2021 18:34:51

Čudovito! In toliko belk, neverjetno!

(+1)

palček plezalček11. 09. 2021 19:08:46

Zanimivo pot si si zamislil in naredil zelo lepe posnetke živali - ne zgolj belk, ampak tudi gamskov. nasmeh

(+1)

darinka426. 08. 2022 21:33:19

24.08. 2022. Prvi del naše poti v Šunikovem vodnem gaju. Tam nam je poznano. Smo šli lani do kote 1717. Ampak sedaj le do spomenika avstroogrskega 4 bosansko hercegovskega pehotnega polka pod planino Zagreben. Potem zavijemo v zadnjem serpentinastem ovinku levo . Tu je pot komaj vidna. Do lovske koče na planini Zagreben. Naprej pa nam ni poznano. Gremo v smeri kote 1717. Na začetku je pot še malo sledljiva. V nadaljevanju pa je ni več. In ko pod Jastrovcem zavijemo levo je potrebno iskati prehode. Takih poti smo navajeni. Naša smer je sedlo Potoče. Najdemo nekaj granat. Še celih. V kosih. Po tolikih letih. Do sedla ni izgledalo tako daleč. Ampak se kar vleče. Spodaj , kjer so veliki balvani je ostalo snežišče kar obsežno. Mi ga prečimo in nadaljujemo v strmino do sedla. Ure pa kar tečejo. Čaka nas še zadnji del od vrha na vrh in na zadnji vrh Veliki Lemež. Tu je Renato opazil dva gada v travi, Res jih noben ne moti. Vseeno sta se skrila. Si ogledamo spotoma nekaj kavern in končno po dolgih urah na vrhu. Najbrž smo bili najbolj veseli tisti dan. Za sestop se odločimo ob podoru h Krnskim. In potem v Lepeno. A vozilo smo imeli še 2km in pol v Šunikovem gaju. V Lepeni nas je ujela tema. Vsekakor letos najdaljša tura v skoro brezpotnem svetu.Kjer nismo nikogar srečali. Pravzaprav le enega gamsa.