Na Veliki planini ponovno pravljica! Saj je tako in tako vedno čudovita. Včeraj, v torek, še posebno. Ponedeljkovo, za ta čas obilno sneženje, jo je dodobra pokrilo z debelo snežno odejo. Zjutraj sem se odločil, da moram to videti in doživeti. Ker je v dolini ves ponedeljek deževalo, se je sneg pričel nekako na polovici poti med Primožem in Mickino bajto. Pri M.b. ga je bilo že nekako 40-50cm. Seveda je debelina odeje varirala, ker je med sneženjem kar na svojo roko deloval tudi veter. Po kratkem oklevanju sem se odločil, da jo mahnem po spodnji poti, čez Pasje peči. Ni mi bilo žal, moram pa priznati, da sem se kar nekoliko namučil. Imel sem precej dela z otresanjem s snegom obloženega grmovja, ki je viselo na "pot". Tudi iskanje prave špure" je bilo na trenutke bolj tako-tako. Nekoliko veter, izgleda, pa da se je že med samim sneženjem sipek sneg vsipal iz zgornjih strmin na teren, kjer naj bi bila pot, je povzročilo, da je bil teren kar dobro "zravnan". Seveda pod precejšnjim naklonom. Malo sem pogrešal tudi cepin. No, pregrizel sem se do sedla pri Kisovški planini in nadaljeval po levi, strmi poti proti malim vratom. Tam nekje me je "končno" vendar dohitel in potem (seveda) prehitel mlajši (!) planinec in potem užival v gazenju novega snega! Vso pot je bilo megleno, vendar tudi ta megla deluje kot nekaj posebega, na nek način pomirjujočega. Še zgoraj na planoti se je zadrževala nekaj časa, potem pa jo je pregnalo že pomladansko sonce, ki tudi lepo greje. Lepo in simpatično me je sprejel Mare, ko me je zagledal, kot prvega obiskovalca ta dan. Pa saj sva bila oba vesela. Za pot nazaj sem izbral pot čez hrib, da ne bi "izzival". Sneg se je začel mehčati. Pri povratku sem pa že srečal nekaj zagnancev, med ostalimi tudi "tiste" redne obiskovalce Vp, s katerimi se vedno lepo pozdravimo in si želimo, da bi se še mnogokrat srečevali... Pa lep pozdrav tudi vsem ostalim obiskovalcem VP in varen korak, bi dejal! Hribov.ec