Tokrat sem vrh dosegel, nekaj več pa v nadaljevanju. Začnem že zgodaj pri cerkvi čez viseči most in takoj za njim levo po poti, čez kakšnih 10-15 minut hoje se pojavi na desni možici tu še ne zavijem, še malo naprej, ko prečkam potok se za njim pojavijo možici in vidna potka. Tu grem desno dokler ne pridem do stene, slapu, ki komaj kaj teče. Ko pridem tja se levo navzgor odcepi potka, tej sledim do stene, kjer zagledam tudi jeklenice, povznem se po strmi poti in sledim gozdni lovski poti vse do lovske koče na Staro Utro, vmes so možici, ponekod strmina konkretna, drugje malo manj, potrebujem nekaj ur, saj si vzamem čas. Ko prispem do lovske koče, kaj dosti ne odlašam s počitkom in nadaljujem v smeri Trentskega Pelca. Potka je na začetku še kar dobro vidna, kasneje pa se že zgublja, tokrat preverim res da sem na pravi poti in kot zgleda sem pred kratkim malo na direktna obral do melišča, danes sem šel tam, kjer naj bi šla a vseeno prekopavanje po rušju, brez tega ne gre. Ko pridem do neke travne grape tej sledim kar nekaj časa, višje mi je bilo v pomoč kakšna požagana veja rušja, možici pa niso pogosti, prav redki so. Višje pridem ven precej desno od Trentskega Pelca. Potka, ki gre pod ostenjem Pelca postaja sčasoma vedno bolj zahtevno iz tiste I. stopnje in prekopavanjem med rušjem pridem do grape, kjer pa postane pot II stopnje, tu se povzpnem kar do vrha, kasneje pa spustim in oberem pravo smer. Vzpon je izredno zahteven, nekaj dobrih II stopnje, vmes si zelo zapomnim, kje sem hodil, da nebi bilo kasneje težave. Na turi nisem srečal nobenega. Se je splačalo in z veseljem grem še kdaj na Trentski Pelc saj sem danes začutil posebnost, ki jo težko opišem jo pa redkokdaj začutim.