Seznam forumov / Slovenija / Karnijske Alpe / Traversata Carnica - Karnijska visoka pot po italijansko / Stran 1

Traversata Carnica - Karnijska visoka pot po italijansko

Natisni

bagi16. 08. 2025 15:03:57

Pred leti sva prehodila Karnijsko 403 vse od Dolomitov do skoraj naše meje in ostala nama je v najlepšem spominu (Tukaj). Že takrat naju je uporabnik teh strani @2061alessio opozoril, da obstaja tudi italijanska verzija te poti … Traversata Carnica. Seveda sem jo dal na spisek želja, a se je medila kar nekaj let, da je prišla na vrsto velik nasmeh

.

Končno je napočil čas zanjo. Večkrat sva sicer pogrevala misel o ponovitvi 403, a je vselej priplavala na vrh ravno Traversata Carnica. Prehodila bi jo od Kokova do Dolomitov, torej v obratni smeri kot sva potovala takrat. Ideja mi ni dala miru in na netu sem prebrskal vse mogoče podatke. Končna ugotovitev je bila, da uradne verzije te poti sploh ni in da je marsikateri pohodnik glede na opise hodil večinoma kar po Karnijski 403.

Zaradi tega sva se držala navodil Alessia, kot jih je zapisal že takrat. Všeč nama je bila predvsem zato, ker se čim bolj drži italijanske strani. Njegovo pot sva izpeljala praktično v celoti, le delček sva morala preusmeriti zaradi pomanjkanja prenočišč. Traversata Carnica tudi nima namenskih oznak, zato je potrebno slediti običajne CAI oznake v Italiji, kot tudi Karnische Hochenweg 403 v Avstriji. Je pa v osrednjem delu Karnije videti številne rdeče trikotnike, ki bi lahko nakazovali to pot. Ziher nisem, a sva jih kar dolgo sledila. Lahko bi bile tudi oznake za bivše vojaške poti, oziroma frontna območja, ki jih je v osrednjem delu res mnogo.

Žal sta se zgodili tudi dve neprijetnosti, ki seveda nista pokvarili splošnega vtisa o krasni poti. Kot prvo so Mateji v nekem gostišču na hitro ukradli pohodne palice, več kot nujne za tako dolgo pot. Na srečo so nama lastniki gostišča takoj ponudili nadomestne, že davno pozabljene od obiskovalcev. Druga neprijetnost pa se nama je zgodila v koči Marinelli v bližini Hoche Warte, kjer sva se ob plačilu računa počutila krepko oguljufana. Več o tem sledi v zapiskih po dnevih, kot tudi pripadajočih foto-zgodbah ...

Za zaključek … zelo sva vesela, da sva prehodila to pot nasmeh

. Krasna izkušnja, še kako drugačna od Karnijske 403. Nekatere dele sva poznala, a sva jih hodila v obratni smeri, marsikaj pa je bilo popolnoma novega. Italijanske koče so nekaj dražje od avstrijskih, rezervacije tu delujejo le po telefonu, v Avstriji pa ravno obratno le preko internetnih obrazcev. Dnevi so minevali in žal je prišel tudi čas za povratek. Za zaključek sva sestopila v Sillian, od tam do Ljubljane pa sva uporabila vlak. Še prideva nasmeh

Traversata Carnica - Karnijska visoka pot po italijansko Zemljevid celotne poti z GPS sledjo

Traversata Carnica - Karnijska visoka pot po italijansko Tako sva hodila po posameznih dnevih

(+10)

bagi17. 08. 2025 17:15:51

DAN 1 ...

Prvi dan se je pričel s prevozom iz Slovenije na izhodišče. Ta razdalja ni nič posebnega in prijatelj naju je zgodaj zjutraj zapeljal v obmejno vas Kokovo. Malo smo še pokramljali v bližnji kavarni, nato pa se je pričela dolga peš pot do Dolomitov. Takih poti sva že vajena, a je vsaka zase posebna, skrivnostna, nepredvidljiva. Vsak dan se piše nova zgodba in najbrž je to tisto, kar naju vleče naprej nasmeh

.

Za začetek sva se morala vzpeti iz doline na greben, kjer poteka meja med Italijo in Avstrijo. Pri vzponu sva sledila pot CAI 510, kasneje sva se pridružila Karnijski 403. Ta je velikokrat skupna točka obeh variant, predvsem na področjih, kje drugačna povezava ni možna ali ni smiselna. V nadaljevanju sva velikokrat prečila mejo, kar na terenu praktično ne opaziš. Le sled na digitalnem zemljevidu je prikazovala dejansko stanje in kje sva se trenutno nahajala. Tudi zato so papirnati zemljevidi praktično izginili. Tam nikoli ne veš točne lokacije in pri raznih spremembah v okolju je to lahko velik problem. Da o plahtah pred nosom v dežju ali vetru niti ne govorim velik nasmeh

.

Dan je mineval in kmalu sva se znašla pod Ojstrnikom. Obiskala sva še njega, nato pa sva se podala proti prenočišču za ta dan. To je novejša koča Rif. Nordio-Deffar s krasno oskrbniško ekipo. Dobila sva svojo sobo, zastonj tuš, tudi cene so več kot solidne. Za polpenzion sva odštela 55 €/osebo, porcije obilne, zajtrk samopostrežen v neomejenih količinah. Za povrh sva dobila še popotnico za na pot nasmeh

. To kočo lahko samo toplo priporočam. Še lahko noč in polna lepih vtisov sva utonila v zaslužen spanec ...

Najprej je bila vožnja iz Slovenije, ampak tole je pa čisto pravi začetek …

V vasici Kokova zavijeva desno navzgor na pot CAI 510

S poti je lep pogled na cerkev Sv. Nikolaja s krasnim ozadjem

V to smer greva, a se bova malo prej odcepila

Hodiva po gozdni cesti, ravno pravšnji, da se privadiva težkih nahrbtnikov

Markacij je dovolj, nekatere so tudi na bolj neobičajnih mestih

Višje naju pozdravi sonce, tudi vročina hitro pride nasproti

Široka poseka je obilno zaraščena, pot pa je začuda pokošena

Malo pred obmejno planino Goriane zavijeva levo na prečno gozdno cesto

Oznako *DF* sva že velikokrat srečala, a še vedno ne vem kaj pomeni

Pri tem smerokazu zapustiva cesto in zavijeva desno v strmino

Tik ob poti je vrh, ki sliši na ime Monte Capin. Zaradi bližine ga obiščeva :)

Z njega vodi uhojena pot še naprej, a ne v najino smer. Vrneva se nekaj sto metrov nazaj

Tole je prava oznaka. *Traversata Carnica* ima namreč marsikje skupno traso s *Karnischer Hohenweg 403*

Sedaj sva že krepko na avstrijski strani

A ne za dolgo. Pot stalno prehaja čez mejo med Avstrijo in Italijo

Nato se zgodi presenečenje, dohiti naju velik nahrbtnik. Lastnik je Francoz Martin, ki hodi rdečo Via Alpino

Nekaj časa kramljamo, nato gre vsak svoj tempo naprej. Vroče je in senčni gozd je več kot dobrodošel

Mejno območje. Tale vikend na italijanski strani je bil nekoč najbrž obmejna stražarnica

Sonce greje na vso moč. Tudi vetru je prevroče in se na hitro skrije

Hvaležna sva za senčni vikend. Tu bo najin prvi daljši postanek

Nadaljujeva. Gozdarji so na delu, očitno naše gore list. Na tovornjaku piše Dragan Despič

Razen Francoza nisva srečala žive duše. Vseskozi hodiva sama

King size smreka. Na njej so brez problema našli prostor za številne markacije

Notri so spominske plošče petih članov družine Rader

Spet srečava Martina, ki si je tu vzel čas za počitek. Razumljivo, zastavil je namreč 2000 km dolgo pot

Za zadnjimi hišami poiščeva pot proti Ojstrniku

Na fotki ni videti, ampak markacije so ogromne, tudi pol metra v dolžino

Vzpenjava se po vzhodni poti, sestopila bova po južni

Prvi, nižji vrh. Po običaju se mora križ videti v dolino

Na višjem vrhu je skrinjica z vpisno knligo

Ostanki vojaških utrdb na razglednem pobočju

Spet sva pri hišah, kjer poiščeva oznake za najino prenočišče

To bo to, pot CAI 507, kot tudi Karnijska 403

Kakšno gromozansko naključje. Pri koči že tabori Stephano, tudi Francoz in tudi on hodi po rdeči Via Alpini. Spoznata se šele tukaj :)

Lepa koča Rif. Nordio-Deffar s krasno oskrbnico. Celo koncerta v živo sva deležna :)

Dobiva lastno sobo, kar pomeni zasebnost, nočni mir in jutranje ropotanje po mili volji :)

Še nikoli videno. Vsaka soba in sanitarije imajo klimo. Tudi topel tuš je brezplačen

Začetni dan je za nama. Prehodila sva 24 km in 2000 višincev

(+18)

bagi18. 08. 2025 15:52:44

DAN 2 ...

Drugi dan se je začel z obilnim zajtrkom. Dobila sva vse kar sva hotela in še več. Zadovoljna in dobro podprta sva odšla na pot, ki se je začela z vzponom na sedlo Lom, spustom do planine Dolinica in spet vzponom proti Starhandu. Tam sva zapustila Italijo in se za nekaj časa preselila k sosedom. Sledila je Goričanska planina, naporen vzpon na Poludnik in sestop do Brške planine. Tam je bil čas za daljšo pavzo in čisto po naključju sem prišel do izjemno okusnih kremšnit. Blejske jim niso konkurenca, zato sem hitro naročil še eno porcijo velik nasmeh

.

Kot vedno je bilo potrebno dvigniti rit in se podati na pot nasmeh

. Ta nama je deloma ostala v spominu od prečenja 403, deloma pa ne, saj sva tokrat hodila v obratni smeri kot takrat. Čas je mineval, sonce je žgalo kot za stavo in potrebna je bila še ena pavza, tokrat na planini Garnitzenalm. Tu sva izvedela, da nudijo tudi prenočišča in morda bo to komu prišlo prav. Nama tokrat ni, zato sva potegnila še zadnji kos poti do Mokrin. Tam sva namreč imela rezervirano prenočišče v hotelu Gallo Forcello ob glavni cesti.

Cene sobe, pijače in jedače so turistom in tranzitu primerne, se pravi visoke. A druge alternative ni bilo, saj je blžnji hotel Alpenhof Plattner s prenočišči za pohodnike že pred leti pogorel. Kakorkoli že, kdor bo spal v najinem hotelu, naj vzame sobo na nasprotni strani glede na cesto. Za to informacijo mi bo hvaležen nasmeh

. Malo s težavo sva le zaspala in pred nama je bil tretji dan ...

Iz koče odideva takoj po obilnem zajtrku. Francoz Martin nama maha v slovo. Še se bomo srečali …

Čez sedlo Lom se spustiva na planino Dolinica. Sonce se počasi prebuja in ozračje je prijetno hladno

Gostišče na planini je zaprto in bo tako še nekaj časa ostalo

Na robu planine poiščeva nadaljevanje. Prečka je zdrta od vode, zato greva kar po cesti

Radovedna mukica ne ve točno komu bi se pridružila :)

Spet se srečamo. Oba sta na hitro pospravila šotore in naju dohitela. Spustiva jih mimo

Pot je nedvoumna. Šele naslednji dan se bova bolj konkretno ločila od 403

Vse cveti in hoja v takem okolju je pravi užitek :)

Prečiva pobočje pod Starhandom in se spustiva v Avstrijo

Pot naju vodi mimo Goričanske planine. Pod njo je korito s tekočo vodo

Še malo naprej naju oznaka preusmeri z udobne ceste v drn in strn

Vmes narediva fotko s prastaro smreko, ki je doživela že marsikaj

Vse niso bile te sreče, niti midva, ko lomastiva čez to podrtijo

Pot je slabo vidna, visoka zelenjava na srečo suha :)

Tale odcep je značilen samo za Traversato Carnico. Karnijska 403 gre drugje

Najprej se vzpneva do lepe in razgledne planine Poludnig, nato se dvigneva še do začetka grebena

A do njega ni tako blizu. Domačinke počivajo, midva vztrajava :)

Dolgo, dolgo gledaš vršni del in nikakor ne prideš do njega

Vsa zasopihana se strumno postaviva ob križu za skupno fotko :)

Najin naslednji cilj … planina v daljavi

Spust je ravno tako dolgotrajen kot vzpon, so pa pot precej lepše položili

Tukaj nekje poteka meja, kar je večkrat nakazano z raznimi tablami

Tu sva že bila in hitro poiščeva znano lokacijo

Cenik gostišča *Zur Alten Käserei*. Specialiteta so velike in zelo okusne kremšnite. Cena=5€/kos

Dobro podprta greva lažje na pot. Sonce je visoko in nama izkazuje vso pozornost

Končno nekaj sence, ki jo ob taki uri lahko nudi le visok gozd

Vse se spreminja in marsikje gre takole …

Vzhodni vrh Garternkofla. Po naše so to Krniške skale

Gelbe Wiese, oziroma vse je rumeno po naše :)

Po dolgem času spet križišče poti. Najine so Mokrine, trojezično tudi Passo Pramollo ali Nassfeld

Garnitzenalm, kjer se lahko tudi prespi. Nama logistika tu ni prišla prav

Bližnje jezero, namenjeno umetnemu zasneževanju

Še en pogled nazaj, nato začneva sestopati

Prašne ceste kar noče biti konec. Šele tik pred prenočiščem prideva na asfalt

Jezero Lago del Pramollo, ki v celoti leži na italijanski strani Mokrin

Tokratno prenočišče Gallo Forcello. Kakšne poceni alternative v bližini ni

Soba je solidna, je pa na cestni strani in z večernim soncem. Oboje neugodno

GPS sled drugega dne. Nabrala sva 29 km in 1800 višincev

(+11)

bagi19. 08. 2025 16:59:53

DAN 3 ...

Ta dan sva zaradi dolžine poti odrinila s prvo svetlobo. Zajtrka nisva čakava, saj sva že prejšnji večer dobila nekaj malenkosti za na pot. Zavila sva levo ob jezeru, kjer poteka Traversata Carnica. Sledil je vzpon po mokriščih vse umetnega jezera, od tam pa naporno prečenje čez balvane pod Torre Winklom. Pot se položi na sedlu Sella di Aip, od koder ni več daleč do Koritnika. Na pobočju pod njim sva zavila levo na prelaz Cason di Lanza, nadaljevala po cesti do Malge Al Cippo in še naprej po makadamski cesti z oznako CAI 449. Višje na odcepu sva zavila levo na pot CAI 448, ki naju je vodila v popolnoma neznan svet.

Lepo je v teh koncih, hribi so zelene sorte, vse cveti. Poti so dolge, vmes se najde kakšna nenaseljena planina. Edino pri koči Rif. Fabiani je bilo bolj veselo, nato pa sva bila spet sama. Sledila je popolna divjina s prečenjem strmih pobočij po poti 448A. To nama je vzelo kar nekaj časa in šele proti koncu dneva se je pokazala planina Casera Pramosio, kjer sva imela rezervirano prenočišče.

In ravno tukaj nama je nekdo ukradel par palic. Mateja jih je odložila pri vhodu na planino zaradi shranjevanju GPS podatkov, žal tudi pozabila in čez dobrih pet minut jih ni bilo več. Nekdo jih je brez slabe vesti na hitro posvojil in se odpeljal z njimi. Naj ga ptiči poserjejo vsakič, ko jih bo vzel v roke jezen

. Tu pa se je pokazala prijaznost gostiteljev. Takoj so nama ponudili nekaj sort pozabljenih palic, ki jih že dolgo ni pogrešal noben od številnih obiskovalcev planine. Brez njih bi nama trda predla. To sva vedela že takoj, še večkrat pa se je to potrdilo v nadaljevanju.

O Caseri Pramosio tudi drugače vse najlepše nasmeh

. Cena za polpenzion je bila povsem normalnih 55 € na osebo, super večerja po lastni izbiri, vse za zgodnji zajtrk so nama pripravili že zvečer. Dobila sva svojo sobo, topel tuš je bil zastonj, sanitarije čiste in urejene. Skratka … vse zelo na nivoju, midva pa zadovoljna. No ja, ukradenih palic seveda nisva kar tako pozabila, sva pa imela dobro temo za naslednji dan, he, he velik nasmeh

Dolg dan bo, zato se odpraviva zelo zgodaj. Mokrine spijo, vse je tiho

Tudi najina Francoza sta še v globokem spancu, zato ju ne motiva

Štumfi na smerokazu niso od Francozov, ampak od Slovenca iz bližnje gajbice :)

Tukaj se Traversata Carnica povsem loči od Karnijske 403

Mokrine na vsakem koraku opravičujejo svoje ime

Greben, po katerem poteka krasna Alta Via C.A.I Pontebba

Tudi tu se najde marsikaj zanimivega. Največji izziv je direktna ferata na Torre Clampil

A preden prideva pod goro morava čez mejo …

Pazljivo pri teh smerokazih in markacijah. Prava pot gre po nasipu nad jezerom

Velike belo-rdeče okrogle markacije vodijo na ferato, slabše vidne klasične pa na nasip

Po napornem prebijanju med balvani prideva v bolj prijazno okolje

Spet se na kratko pridruživa 403, a jo bova kmalu zapustila

Sledi lepa in razgledna pot proti Koritniku

Novejši bivak Ernesto Lomasti. Kot običajno ima polno obiskovalcev

Koritnik, vedno zanimiva gora. Nanj vodijo štiri zahtevne poti

Sedaj se za dlje časa ločiva od 403. Zavijeva v smeri prelaza Cason di Lanza

Trave so mokre od jutranje rose, tla pa od močvirnatega terena

Pontebano prečiva po skalah, stari most je že davno odneslo

Spet sva na cesti. Če bi šla po njej, bi šla daleč naokoli

Planina Cason di Lanza. Že nekaj časa je tu gostišče s prenočišči

Tale planina nama je ljubša, ker ima manj turistov in deluje bolj pristno

To je Al Cippo, ki ima korenine še iz časa Marije Terezije

Takoj čez cesto so smerokazi za nadaljevanje

Tudi rezervni gojzarji so na razpolago :)

Večkrat me preseneti urejenost cest, tudi bolj odročnih

Za naju je to popolnoma neznano okolje. Tik pred planino bova zavila levo

Najin naslednji cilj je koča Rif. Fabiani, a do nje je še dolga pot

Čeprav ne srečujeva pohodnikov, je pot dobro uhojena in lahko sledljiva

Okolica je večinoma zelena, pokrajina počitek za oči

Prvič zaslediva rdeče trikotnike, ki naju bodo spremljali nekaj dni

Pot so mestoma odnesle vode, a pobočje je lahko prehodno, markacije vidne od daleč

Po krepkem vzponu prideva na izravnavo z lepimi pogledi. Pod hribom je obširno mokrišče

Eden od številnih opomnikov, da je v bližini potekala fronta

Lepo je tu zgoraj, čisto drugačen ambient kot na 403

Planina Lodin Alta. Nekdaj so bili to vojaški objekti

Pogled nazaj. Nikogar ni, a menda se tu lahko celo prespi

Na travniku pod goro je najina vmesna postaja, koča Rif. Fabiani

Nanjo opozarja mikro napis na spodnji strani table

Sva že pri koči, kjer igra čisto pravi ansambel. Tega sva slišala že kilometer prej

Kaj praznujejo nama ne uspe izvedeti, zaradi hrupa pa tudi kmalu nadaljujeva

Takoj za kočo je mala zbrka s smerokazi. Edini kaže čisto drugam, za najino smer pa ga sploh ni

Na pomoč pokličeva digitalni zemljevid in kmalu zagledava ostarele markacije

Dolgo se vzpenjava, nato sledi prečenje strmih pobočij

In še pogled nazaj. Pot je slabo uhojena in zahteva vso previdnost

Oznaka za najino smer, le časovnica niti približno ne drži

Še enkrat pogled nazaj. Prišla sva tam iz daljave …

Neverjetno. Vsake toliko naletiva na številne potoke, ki izvirajo praktično z vrha grebena

Je že čas, dan se poslavlja. Končno prispeva do prenočišča

Lepa planina Casera Pramosio. Poleg osnovne dejavnosti imajo tudi gostišče

Zaradi ceste je polno obiskovalcev, eden od njih nama na hitro ukrade palice

Dobiva popolnoma svojo sobo, tuš in sanitarije so tudi blizu. Vse je zelo čisto in urejeno

Dolg dan je bil. Prehodila sva 28 km in 2200 višincev

(+10)

bagi20. 08. 2025 15:00:14

DAN 4 ...

Četrti dan sva štartala še v temi, saj je bil načrtovan res dolg odsek do jezera Wolayersee. Tam sva imela rezervirano prenočišče v avstrijski koči tik ob jezeru. Časovno bi se vse lepo izšlo, a vreme ni v celoti sodelovalo. Deževati je pričelo ravno pred najbolj zahtevnim odsekom, to je sestop po Sentiero Spinotti. Zaradi varnosti sva zato raje prenočila v bližji koči Rif. Marinelli.

Etapa tega dne je bila ena lepših nasmeh

. Že navsezgodaj sva se po super udobni mulatjeri povzpela do jezera Avostanis in mimo Crete Timao sestopila v dolino na nasprotni strani. Tu je bilo eno samo ogromno bojišče prve vojne, na kar opozarjajo številni objekti in info table. Vzpela sva se tudi na vrhova Freikofel in Kleiner Pal, kjer je potekala direktna frontna linija. Sedaj je na tem območju muzej na prostem. Sestopiti sva nameravala na italijansko stran po poti CAI 401, a je bila ta smer na kažipotih prečrtana. Zato sva se na Plöckenpass spustila po alternativni 434 na avstrijski strani. Sestop je bil dolg kot ponedeljek, povrhu vsega pa še krepko zaraščen. Po daljšem času sva le prispela na prelaz, kjer sva si v edinem gostišču vzela čas za daljšo pavzo.

Nadaljevala sva v smeri jezera Wolayesee. Ta predel sva že večkrat obiskala, zato kakšnih posebnih neznank glede poti ni bilo. Je pa bilo vedno večja uganka vreme, ki se je mimo napovedi odločilo za drugačen scenarij. Najprej so naju zajele megle, sicer nič kaj posebnega za te kraje, ne dosti kasneje pa so se pojavile prve dežne kaplje. Navlekla sva vso opremo proti mokroti v upanju na le začasno poslabšanje. Pomota. Tik pred močnejšim nalivom sva se uspela pospraviti v kočo Rif. Marinelli, deževalo in treskalo pa je še vso noč.

In ravno ta koča nama je pustila slab priokus. Spada pod CAI in za polpenzion sva na članstvo CAI, oziroma PZS plačala nenormalnih 180 € za oba skupaj, povsod drugje pa največ 110 €. Nisva mogla verjeti računu in seveda sem se pritožil. Oskrbnica je veličastno zagotovila da so to nove, na netu sicer še neobjavljene cene, so pa potrjene s strani njihovega društva. Cenika z novimi cenami seveda nisva dobila, računa tudi ne. Počutila sva se krepko ogoljufane in ta koča ni več na seznamu prihodnjih obiskov. Drugim pa priporočam, da se PRED spanjem v tej koči do potankosti dogovorijo o stroških za te usluge. Sva pa že naslednji dan spet imela super izkušnjo, tokrat v koči Rif. Calvi blizu Peralbe nasmeh

Pojeva zajtrk, ki naju že od prejšnjega večera čaka na mizi v jedilnici in greva. Vsi še spijo

Poiščeva smerokaz za pot CAI 402 proti jezeru Avostanis. Skoraj je še tema in brez čelk ne gre

Stara vojaška cesta je nadvse udobna in dobro vzdrževana, predvsem zaradi višje ležečih planin

Zanimivo, prav veliko posvetil Mariji v teh krajih nisva videla

Casera Malpasso je že za nama. Tam je tudi zavetišče Giovanni Morgante

Še vedno slediva isto pot, ki je nadvse razgledna in res neverjetno udobna :)

Gorsko jezero Lago Avostanis in planina Casera Promosio Alta

Za planino se tudi cesta spremeni v stezo. V prvem soncu se koplje Creta di Timau

Pobočja so vedno bolj osončena, midva pa sva še v globoki senci

Tako bo tudi ostalo še nekaj časa. Spustiva se na drugo stran prelaza Passo di Pal grande

Ni da ni. Rdeči trikotniki naju še vedno zvesto spremljajo

Bivšo vojaško območje, sedaj planina *Casera Pal Grande di Sopra*

Nekdo je z laksarco pokosil poti v okolici, tudi vse okoli stavb na planini. Neverjetno …

Le malo nižje je ogromen vojaški kompleks

Sledi konkreten sestop, tudi tu po pokošeni poti

Območje številnih info tabel o prvi vojni

Še ena planina nama pride na pot, tokrat *Casera Palgrande di sotto*

Slabo viden odcep za vzpon na glavno frontno linijo. Zavijeva desno na pot CAI 413, smer Freikofel

Zelo hitro prideva do ostankov prve vojne. Sedaj je tu muzej na prostem

Marsikateri objekt je obnovljen ravno v ta namen

Veliko je tudi info tabel, ki pojasnujejo zgodovino tega območja

Jeklenica na srečo ni iz tistih časov :)

Obrambni objekti. Malo jih je že pozobal čas, a še vedno naredijo globok vtis

Neverjetno, koliko je tega. Žal imava premalo časa za podrobnejše raziskovanje

Prehodi med številnimi ruševinami so lepo označeni

Sva že proti vrhu, a ruševin je še vedno povsod polno

Bolj sva proti vrhu, bolj so objekti utrjeni

Tu je bila prva bojna linija med Italijo in Avstro-Ogrsko

Zapustiva vrh in se podava na naslednjega … Kleiner Pal

Prehod nanj ni prav kratek. Najprej se krepko spustiva, nato sledi vzpon

Pot je uhojena, glede na obisk zgodovinskega območja sva to tudi pričakovala

Vršni del. Ponekod sta si bili vojski le nekaj deset metrov narazen

Njegova kupola je na najvišji točki hriba

Hotela sva sestopiti po italijanski 401, a je prečrtana. Zato greva naokoli po avstrijski 434

Najin cilj je Plöckenpass, ki je še daleč spodaj …

Začetek spusta pospremijo številne stopnice

Te vodijo do postaje žičnice, od koder so včasih oskrbovali vojsko na Kleiner Palu

Nadaljevanje poteka po pobočju, polnem visokorasle vegetacije

Neznansko srečo imava da je sonce posušilo roso, drugače bi bila mokra do riti in še višje :)

Pri nižje ležeči trdnjavi zavijeva na levo pot. Desna se spusti še nižje do bivšega gostišča ob cesti

Nadaljujeva mimo odcepa za vojaške predore pod Creto de Collinetto, za katere je obvezna svetilka

Plöckenpass, Passo di Monte Croce, Ploče. Kakšne posebne ponudbe tu ni, je pa edino gostišče čisto OK

Ni mi dalo miru, zato preverim najino prvotno mišljeno sestopno pot 401 na njenem začetku. Zaprta !

Po postanku na prelazu nadaljujeva v smeri jezera Wolayersee. Vsaj tako je bilo prvotno mišljeno :)

Pobočja je zajela megla, kar v tem pogorju ni nič nenavadnega. Malokdaj sem imel res lep razgled

Vmesna točka je koča Rif. Marinelli, ki bo ta dan postala tudi najina zaključna

Odcepov je veliko in vsi so dobro označeni

Pot dobro poznava že od prej, zato naju skalna stopnja ne preseneti

Hmm, dež je napovedan za ponoči, a vreme se je že sedaj dodobro skisalo

Pozdravijo naju prve kaplje. Morda ne bo hudega ….

Tik pod kočo se konkretno ulije. Še pravi čas pobegneva na varno :)

V koči je toplo in prijetno. Po daljši pavzi se vreme ne izboljša, zato se odločiva prespati tukaj

Oskrbnica, ki nama brez slabe vesti zaračuna 2 x 90 € za polpenzion na člane CAI/PZS

Tokrat sva naredila nekaj manj od načrtovanega. Naneslo je 19 km in 2000 višincev

(+14)

mirank21. 08. 2025 08:36:10

Sicer se v koči redko ustavim a lani smo tam za 4 kave, malo pivo in solo ali ledeni čaj, plačali 11eur. Le teden prej pa na K podih za dve kavi in eno travarico 10eur. Mogoče so menjali oskrbnika in se jih je za izognit
srečno na nadaljevanju poti nasmeh

(+2)

miri21. 08. 2025 08:44:00

sl 70. A bi bil deležen istih vilic? mrk pogled

(+4)

bagi21. 08. 2025 09:28:30

Miri, srčno upam da ne velik nasmeh

. A dvomim da so edine, najbrž nima svojega pribora ...

(+2)

bagi21. 08. 2025 15:49:02

DAN 5 ...

Dež je ponoči dodobra opral ozračje in pričakal naju je krasen dan. Tudi temperatura je nekoliko padla, zato je bila jutranja hoja pravi užitek. Za začetek dneva sva se spustila po Spinottiju, kjer je sestop zahteven že v suhem, kaj šele v dežju. Vesela sva bila za odločitev prejšnjega dne, vsaj kar se dežja tiče. Obiskala sva tudi nesojeno prenočišče ob jezeru, kočo Eduard-Pichl-Hütte. Pohodniki po 403 so že davno odšli, zato sva si lahko v miru privoščila kavo nasmeh

.

Nadaljevala sva po že znani poti v smeri prelaza Giramondopass, nekaj po cesti, nekaj po stezah. Lepa okolica in še lepše vreme so poskrbeli za globoke vtise in hitro sva bila nekaj nadstropij višje. Mimo vseh napovedi pa se je vreme začelo ponovno kisati, malo po malo. Ob prvih dežnih kapljah se je takoj vrnil spomin na prejšnji dan, le da sva bila tokrat še presneto daleč od prenočišča. Tudi nasproti hodeči pohodniki so že imela navlečene pelerine. Na srečo je ostalo le pri nekaj težkih kapljah, saj sva za nameček delala neobičajne bonus kilometre. Sicer dokaj točen digitalni zemljevid se je tokrat zmotil za kar nekaj konkretnih kilometrov, tokrat v najin minus.

Končno sva le prišla do koče Rif. Calvi in to povsem suha. O koči vse najlepše. V tej sicer zelo obiskani in turistični koči je cena polpenziona povsem normalna. Za oba skupaj sva dala običajnih 110 € na članstvo PZS. Za naju je poskrbela Eliza, ki je lahko vzor marsikateremu oskrbniku. Hkrati je tudi odlična kuharica. Soba samo za naju, topel tuš, dobra hrana in njena prijaznost so naredili svoje in bila sva super zadovoljna nasmeh

. Priporočam.

Jutro je oprano in hitro zapustiva kočo Marinelli

Izbereva pot 145, Sentiero Spinotti, kjer sva nameravala sestopiti že včeraj

Prvi sončni žarki osvetlijo lepo pokrajino

Takoj za robom se težavnost občutno poveča

Tu sva že hodila in zato prejšnji dan nisva silila v dež

Tudi takole gre. Mokrota mezi iz vseh kotičkov

Čez strmo stopnjo pomaga tudi dolga lestev

Dolinski kažipoti. Obrneva desno proti sedlu Volaia

Nerazumljivo. Popolnoma obnovljena koča Rif. Lambertenghi je že leta zaprta

Zanimiv balvan z marmorjem na neki drugi kamninski osnovi

Avstrijska Eduard-Pichl-Hütte ob gorskem jezeru Wolayer See, običajno polno zasedena zaradi pohodnikov po 403

Rezervacija poteka le preko neta. Ker sva prejšnji večer odpovedala prihod, so nama odtegnili nekaj denarja z računa

Markantni Monte Capolago, na katerega vodijo občasne rdeče pike

Krasni kraji so to. Čeprav sva že hodila tod okoli, so pogledi čisto drugačni zaradi hoje v nasprotno smer

To cesto so pred leti potegnili vse do jezera z namenom oskrbe koče

Tu nimava izbire. Še dolgo bova sledila znano pot

Tam gor je Monte Volaia, lahko dostopen vrh s krasnimi razgledi

Midva pa na primernem mestu zapustiva cesto in se poženeva v breg

Sva že na Giramondopass, kjer se pot prevesi v lagoden sprehod

Steza je uhojena od številnih pohodnikov. Srečava celo dva Slovenca

Lokalec pri smerokazih čaka na pohodnike :)

Prav dosti se ne umakne. Pri tej fotki je čisto blizu mene :)

Nadaljujeva po drobni stezici čez melišča

Marsikje srečava pohodnike po 403, ki so prepoznavni predvsem po velikih nahrbtnikih

Še eno, precej fotogenično jezero z imenom Lago Pera. V njem je polno življenja, predvsem žabjega

Le malo naprej se odcepiva na slabo obiskan vrh Monte Navagiust

Pot nanj je vojaškega izvora, saj je bil vrh osrednja opazovalna točka

V okolici je še precej ostankov. Nekateri so zbrani skupaj, drugi ležijo prosto naokoli

Lastnika tega čevlja zagotovo ni več, vprašanje je le, kako se je poslovil od življenja …

Vrhunsko razgledišče. Vojska je že vedela, kje mora postaviti oporišče

Lepše sledljiv del poti ob povratku. Marsikje je komaj vidna

Nenavadna kamnina ceglaste barve ob poti

Casera Sissanis di Sotto, kjer je možno prespati. Korito nima vode

Ta je nekaj stran pri enem od številnih potokov, ki se zlivajo s hribov

Pojavijo se prve dežne kaplje, zato prestaviva v najvišjo prestavo

Še ena planina. Takoj za njo je razcep poti

Tukaj se spet za dalj časa posloviva od 403

Kapelj ni več, a vreme še kar grozi. Hmm … poleg tega bi po naračunanih kilometrih že morala zaključiti

Pred nama pa je še dolga pot. Tako velike napake na digitalnem zemljevidu še nisem naletel

Slediva pot CAI 140, ki naju bo pripeljala na prelaz Passo Sesis

Končno prispeva nanj. Nahaja se na višini 2367 m in tu si res ne želiva kake nevihte

Teren že poznava. Sledi nekaj ravninskega dela, nato se pobočje prevesi

Tukaj je odcep za Peralbo po klasičnem dostopu, a naju zanima le koča Rif. Calvi

Kaj dosti obiskovalcev ni. Ob lepih dnevih in bolj zgodnji uri jih je običajno vse polno

Koča ima super osebje. Za naju je poskrbela Eliza, ki nama dodeli sobo samo za naju

Po dolgi poti se nama pred večerjo prileže nekaj počitka :)

(+14)

bagi22. 08. 2025 18:12:24

DAN 6 ...

Novo jutro, nov dan. Zapustila sva prijazno kočo Rif. Calvi in se po številnih ovinkih spustila proti odcepu za spodnjo kočo Rif. Sorgenti del Piave. Kmalu sva bila tam in kdor misli da bo pri izvirih Piave videl kaj posebnega, se krepko moti velik nasmeh

. Nadaljevala sva z dolgim spustom v dolino potoka Cordevole in se na nasprotni strani začela vzpenjati proti najlepšem delu poti tega dne. Pod Karnijskim grebenom so si sledile planine za planino, povezava med njimi pa je udobna in zložna cesta. Visokogorska promenada par excellence, brez dvoma nasmeh

. Pred leti sva hodila po vrhu grebenu in obe varianti imata precej drugačen značaj. Vesela sva bila, da sva zastavila še Traversato Carnico in si ogledala tudi to plat medalje.

Zadnja obiskana planina je bila Malga Dignis, kjer sva prespala pred leti. Tokrat sva se morala še krepko povzpeti na sedlo Forcella Dignis, kjer sva prestopila v Avstrijo in se spet priključila Karnijski 403. Prenočišče sva imela v Porzehütte, ob predhodni rezervaciji seveda. Koča se je s časom napolnila do amena, kar kaže na priljubljenost Karnische Hochenweg 403. Po najini smeri ni bilo nikogar.

Še nekaj o Porzehütte … koča je nekaj let nazaj doživela obsežno prenovo, s katero so povečali njeno kapaciteto na vseh nivojih. Presenetila naju je nizka cena polpenziona ( 45€/osebo), za katero si dobil maksimalno. Za večerjo je bil samopostrežni solatni bife vse sorte zelenjave v neomejenih količinah, glavne jedi okusne in bogato omerjene. Posladek spada zraven, kar v italijanskih kočah ni običaj. Zajtrk so nama zaradi zgodnjega odhoda pripravili že zvečer. Prijaznost in ustrežljivost osebja je bila na visokem nivoju, a vsi so seveda avstrijsko dosledni. Skratka nimava žal besede in kočo lahko samo toplo priporočam nasmeh

Zapustiva Rif. Calvi pod Monte Chiadenisom in se po dovozni cesti začneva spuščati v dolino

Jutro se prebuja, gorski greben z Monte Lastronijem na čelu pa žari v prvem soncu

Na avtohtonem marmorju iz teh krajev je zapisan odcep proti koči pri izvirih Piave. Tu zavijeva desno

Notranjost kapelice tik pred kočo Rif. Sorgenti del Piave

Sledi dolg in ovinkast spust po gozdni cesti v dolino potoka Cordevole

Tu so bile obsežne spremembe v naravi in marsikaj je novega

Na nasprotni strani sva tudi midva deležna prvih sončnih žarkov

Pokrajina žari v soncu. Obeta se krasen dan …

Že drugič na tej poti naletiva na gozdarsko žičnico

In prvič na slovensko registracijo. Spregovorimo par besed, toliko da se pozdravimo :)

Hudega nama ni :) Cesta je dobra, naklon ravno pravi, še vroče ni ob tej uri

Se pa prileže jutranja kava. Na planini Malga Antola nama skuhajo čisto frišno in skoraj zastonj

Vedno višje sva in razgledi so vse lepši

Še ena od številnih planin. Kasneje ugotoviva, da hodiva po posebni poti *Od planine do planine*

Razlog je v številnih pašnih področjih, obilice vode in sonca

Malga Manzon s psom čuvajem dvomljive prijaznosti. Tu sva se hotela ustaviti, a greva raje naprej

Iščeva senco za počitek, saj je ura postavila sonce visoko na nebo

V nadaljevanju je zmanjkalo še dreves ob poti. Sence ni nikjer

Krasna pokrajina. V daljavi zagledava še eno pastirsko kočo

Prav veliko sence ni, a na ganku pod streho jo bo dovolj za naju

Kraj najinega počitka se imenuje Malga Cecido

Še zanimiva informacija, na dobrih 2000 m je temperatura vročih 22°C. To je nameril svizec :)

Naslednja je na vrsti Malga Campobon s krasnim ozadjem. Za njo se diči že obiskana Cima Palombino

Uradni naziv. V nadaljevanju obiščeva še Malgo Dignis, nato sledi pot k prenočišču

Paše je dovolj, med bo tekel v potokih :)

Smerokaz za edino prenočišče, ki sva ga uspela dobiti

Čaka naju dolga in ovinkasta cesta do sedla Forcella Dignis

Pogled v dolino. Prišla sva po ozkem belem traku čez širna pobočja

Vroče je, tudi vlage je kar nekaj v zraku …

Puščica nakazuje najin nasmešek, ker sva že blizu sedla :)

Zapuščina prve vojne, kateri je Karnijska 403 tudi posvečena

Obnovljena Porzehütte, zaključek današnjega dne

Dodelijo nama sobo, kjer na srečo še lahko izbirava ležišča. Kmalu je povsem polna

Dovolj bo za danes. Prehodila sva 30 km in 1200 višincev, večinoma vročih

(+13)

miri22. 08. 2025 18:57:59

In kaj bi si po takih turah človek lahko še zaželel?

(+2)

bagi23. 08. 2025 16:42:21

DAN 7 ...

Pred nama je bil izrazito visokogorski dan z velikimi razdaljami, zato sva vstala še v trdi temi. Nisva bila edina, le da v najino smer ni šel nihče. V jedilnici sva pojedla, kar so nama pripravili prejšnji večer in se odpravila na pot. Krasno pot, brez dvoma nasmeh

. Vsak dan je prinesel kaj lepega, a prečenje od Porzehütte do Sillianer-Hütte in še naprej do Monte Elma je koncentrat vsega tega. Visokogorska promenada, da malo takih. Udobna za hojo, brez pretiranih vzponov in spustov. Morda tudi so, a jih zaradi obilja razgledov ne porajtaš velik nasmeh

.

Najin prvi cilj je bilo zavetišče Filmoor-Hütte, nato večja koča Obstanersee-Hutte. Povsod sva naletela na prijazno osebje in zanimivo, tudi zelo prijazne cene kljub helikopterski oskrbi. Neverjetno, kako jim to uspe v nasprotju z našimi kočami zavijanje z očmi

. Nadaljevala sva grebensko popotovanje vse do Sillianer-Hütte, kjer sva imela rezervirano prenočišče. Vreme se je proti koncu dneva krepko pooblačilo in imela sva še ravno dovolj časa za obisk Monte Elma. Tu sva tudi zaključila pot Traversata Carnica. Običajno se v dolino pelje z gondolo, a midva sva se raje odločila za jutranji sestop do Silliana. Zato sva se tik pred dežjem vrnila v kočo, kjer sva na tej poti zadnjič prespala. Dež je ponoči prerasel v neurje, ki je kar trajalo in trajalo in šele pri sestopu naslednji dan sva videla njegove posledice.

Še nekaj o Sillianer-Hütte … pozna se, da je to bolj turistična kot gorniška koča. Pred nekaj leti je bila postavljena popolnoma na novo z namenom širitve prenočitvene zmogljivosti in s tem tudi zaslužka. Cena polpenziona je neprimerno višja kot drugod na avstrijskem delu poti in za oba skupaj sva odštela 130€. Količina hrane pri večerji je bila bolj za piščance (beri turiste), kot za resne gornike. Pri tem se sploh nimam za ne vem kakega jedca, prej nasprotno. Tudi izbora jedi tukaj sploh ni bilo v nasprotju s prakso na celotni poti. Kar si dobil, si pač dobil, ti je všeč ali pa ne. Povzetek najine izkušnje je, da Sillianer-Hütte ne priporočam. Kdorkoli bo tu hodil, naj za prenočitev raje izbere naslednjo kočo Obstanersee-Hutte in bo bistveno bolj zadovoljen nasmeh

Zelo zgodnje jutro v Porzehütte. Nekaj se nas opremi izven sob, da ne motimo spečih

Skoraj je še noč, le nekaj prvih zametkov svetlobe osvetli kočo

Levo sva že bila, zato greva danes desno

Pogled nazaj. Proti Sappadi je še vse megleno

Midva pa se dvigujeva proti Filmoor-Hütte

Greben, po katerem poteka Alta Via 403 z vojaško ferato Corrado D'Ambros. Tam sva že hodila pred leti

Tole pa so za naju novi pogledi. V ozadju krasni Monte Cavallino, oziroma Große Kinigat. Nanj vodita dve poti

Filmoor-Hütte pod njim. Koča je manjše sorte, oskrbnik zelo prijazen, cene presenetljivo nizke

Spet sva na grebenu, kjer zavijeva desno

Od tu naprej do zaključka je samo ena pot, Karnijska 403

To je tudi najlepši del visokogorja. Ob lepem vremenu so razgledi neskončni …

Skoraj na vseh vrhovih so ostanki iz prve vojne

Visokogorska promenada, kot si jo le želiš :)

Kamnina je vulkanskega izvora, z lišaji obrasel granit

Taka podlaga dobro prime, palice pa ne grabijo najbolje

Pot je izdatno označena, čeprav je ena in edina

Ta del poti ima veliko obiska, saj je dokaj blizu koča Obstanersee-Hutte

Ta je globoko spodaj pri istoimenskim jezerom

Midva ne bi bila midva, če se ne bi spustila še v dolino :)

Tudi tu sva že prespala in imela dobre izkušnje. Tudi tokrat, čeprav sva naredila samo pavzo

Pedalinov na jezeru pa res nisva pričakovala :)

Zapustiva kočo in se obrneva nazaj proti grebenu

Sledi dolgotrajen vzpon, a na srečo ravno prav pihlja

Spet sva na nivoju. Jadrava na višini okoli 2500 m, plus, minus …

Podlaga poti je drobljen kamen in je odlična za hojo

Nadaljevanje. V ozadju so mogočni Dolomiti

Na eni stani grebena je začelo pihati kot za stavo, na drugi je popolno zatišje. Trenutno se hladiva :)

Gorsko jezerce na višini okoli 2400 m, poleg stoji vojaški spomenik padlim vojakom

Za popoldne so napovedane padavine in vse kaže, da bo res tako

Malo preizkušava srečo in kljub grozečim oblakom obiščeva še Monte Arnese

V ozadju se že vidi zaključni vrh celotne poti … Monte Elmo

Bližje sva, več je mogočnih objektov preteklosti

Sillianer-Hutte je na dosegu, za naprej se bova sproti odločila …

Zaključni Monte Elmo, zadnji vrh Karnijskega grebena tik pred Dolomiti

Na vrhu stoji bivša koča Helm-Hutte. Od 1890 do 1915 so po letnicah navedeni vsi oskrbniki

V tej smeri je San Candido, od koder sva pred leti štartala Karnische Hochenweg 403

V daljavi treska, zato hitro obrneva proti koči

Opa, čim hitreje na varno. V Sillianer-Hütte bova tudi prespala

Kar nekaj nas bo prenočilo, pa še niti ni tako pozno :)

Skoraj zaključni dan se je nabralo 24 km in 2000 višincev

(+20)

ločanka25. 08. 2025 10:12:54

joj bagi, koliko si pa ti truda vložil v svojo objavo! Neverjetno in močno pohvalno za vso turo in objavo seveda! Meni zelo zanimivo, sploh ker so mi nekateri deli poti že poznani in sem se v vajino turo lažje vklopila nasmeh

.
Najbolj pa res v oči zbode nesramno zaračunavanje v koči Marinelli in seveda slika oskrbnice s psom za isto mizo in skoraj bi rekel, še isto žlico. Nekaj nemogočega, a očitno hkrati mogočega!

bagi, mene pa zanima še tale malenkost, v katerem jeziku sta se pa na celi poti po raznih kočah sporazumeva, ker domnevam, da to ni italijanščina, je najbrž nemščina ali angleščina, morebiti pa tudi kaj v slovenščini, čeprav malo verjetno?

Res čestitke obema za neverjetno vzdržljivost in kondicijo.

(+9)

sneg25. 08. 2025 11:57:38

Vse pohvale za prehojeno pot in za ves trud, da ste nama tako slikovito in barvito predstavili celotno prehojeno planinsko pot.
Srečno!

(+2)

sneg25. 08. 2025 11:57:43

Vse pohvale za prehojeno pot in za ves trud, da ste nama tako slikovito in barvito predstavili celotno prehojeno planinsko pot.
Srečno!

sneg25. 08. 2025 11:57:47

Vse pohvale za prehojeno pot in za ves trud, da ste nama tako slikovito in barvito predstavili celotno prehojeno planinsko pot.
Srečno!

sneg25. 08. 2025 11:57:52

Vse pohvale za prehojeno pot in za ves trud, da ste nama tako slikovito in barvito predstavili celotno prehojeno planinsko pot.
Srečno!

panda25. 08. 2025 12:41:20

Neverjetna sta. Kot prvo do potankosti izdelan načrt poti, realizacija prav tako in lepo napisan potopis. Čestitke nasmeh

(+5)

bbugari125. 08. 2025 22:51:41

Bagi...

Čestitke!!!

(+3)

LidijaJesih26. 08. 2025 05:22:30

Obema čestitke za idejo in prehojeno pot, pa velika hvala za opis cele poti s kupom potrebnih informacij in vtisov. Z zanimanjem prebrano in ogledano. Všeč so mi opisi, ki pokažejo pot in iz vajinega opisa kar dežujejo informacije, pa kljub temu niso suhoparni in nič hvalisavi. Nekaj, čemur bi lahko rekli smernice za pisanje objav na forumu. nasmeh

Res bravo in dolgo še ubirajta take in podobne poti in mi z vama. Hvala.

(+7)

mosovnik26. 08. 2025 11:37:34

Hja,Bagi!!! nasmeh

Ne najdem pravih besed za pohvale tvojih/vajinih podvigov in predvsem spoštljivih opisov poti, ki sta jih uspela prehoditi. Če bi vsi, ki objavljajo svoja doživetja, uspeli v tvojem slogu objaviti svoja dogajanja na svojih "popotvanjih",bi bile objave verjetno bolj zanimive za vse nas "zapečkarje"! zavijanje z očmi

Vse dobro vama želim v naprej in Srečno, kjer koli že bosta. nasmeh

(+4)

Stran:

Za objavo komentarja se morate prijaviti:

Uporabniško ime:
Geslo:
Zapomni si me:
	Prijava

V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.

Anketa
Ali ste že bili na Debeli peči (2014 m)?
	Da
	Ne
	Ne vem
Glasuj

Novice

Trenutne razmere

Seznam gora

Iskanje izletov

Panorama

Video

Mali oglasi

Vpisna knjiga

Prireditve

Živali

Cvetje

Kviz

Zemljevid

Vreme

GPS sledi

Spletne kamere

Slike

Doniraj

Traversata Carnica - Karnijska visoka pot po italijansko