Pred leti sva prehodila Karnijsko 403 vse od Dolomitov do skoraj naše meje in ostala nama je v najlepšem spominu (
Tukaj). Že takrat naju je uporabnik teh strani @2061alessio opozoril, da obstaja tudi italijanska verzija te poti … Traversata Carnica. Seveda sem jo dal na spisek želja, a se je medila kar nekaj let, da je prišla na vrsto

.
Končno je napočil čas zanjo. Večkrat sva sicer pogrevala misel o ponovitvi 403, a je vselej priplavala na vrh ravno Traversata Carnica. Prehodila bi jo od Kokova do Dolomitov, torej v obratni smeri kot sva potovala takrat. Ideja mi ni dala miru in na netu sem prebrskal vse mogoče podatke. Končna ugotovitev je bila, da uradne verzije te poti sploh ni in da je marsikateri pohodnik glede na opise hodil večinoma kar po Karnijski 403.
Zaradi tega sva se držala navodil Alessia, kot jih je zapisal že takrat. Všeč nama je bila predvsem zato, ker se čim bolj drži italijanske strani. Njegovo pot sva izpeljala praktično v celoti, le delček sva morala preusmeriti zaradi pomanjkanja prenočišč. Traversata Carnica tudi nima namenskih oznak, zato je potrebno slediti običajne CAI oznake v Italiji, kot tudi Karnische Hochenweg 403 v Avstriji. Je pa v osrednjem delu Karnije videti številne rdeče trikotnike, ki bi lahko nakazovali to pot. Ziher nisem, a sva jih kar dolgo sledila. Lahko bi bile tudi oznake za bivše vojaške poti, oziroma frontna območja, ki jih je v osrednjem delu res mnogo.
Žal sta se zgodili tudi dve neprijetnosti, ki seveda nista pokvarili splošnega vtisa o krasni poti. Kot prvo so Mateji v nekem gostišču na hitro ukradli pohodne palice, več kot nujne za tako dolgo pot. Na srečo so nama lastniki gostišča takoj ponudili nadomestne, že davno pozabljene od obiskovalcev. Druga neprijetnost pa se nama je zgodila v koči Marinelli v bližini Hoche Warte, kjer sva se ob plačilu računa počutila krepko oguljufana. Več o tem sledi v zapiskih po dnevih, kot tudi pripadajočih foto-zgodbah ...
Za zaključek … zelo sva vesela, da sva prehodila to pot

. Krasna izkušnja, še kako drugačna od Karnijske 403. Nekatere dele sva poznala, a sva jih hodila v obratni smeri, marsikaj pa je bilo popolnoma novega. Italijanske koče so nekaj dražje od avstrijskih, rezervacije tu delujejo le po telefonu, v Avstriji pa ravno obratno le preko internetnih obrazcev. Dnevi so minevali in žal je prišel tudi čas za povratek. Za zaključek sva sestopila v Sillian, od tam do Ljubljane pa sva uporabila vlak. Še prideva

.