Seznam forumov / Slovenija / Splošni pogovori / Slovenska Jakobova pot / Stran 3

Slovenska Jakobova pot

Natisni

sla20. 08. 2024 20:17:14

Bravo!!!

(+1)

bagi21. 08. 2024 11:57:42

Dan 3 - Vavta vas / Stična

Definitivno najtežji dan. Niti ne toliko zaradi številnih kilometrov, kot zaradi soparnega vremena, obilo zelenjave na poti in brez vsake okrepčevalnice. Uradno sta sicer dve, a na ta dan žal obe zaprti. Na srečo sva imela dovolj vode, le vzdušje tokrat ni bilo preveč olimpijsko zavijanje z očmi

.

Za začetek sva iz Vavte vasi in preko Straže naredila strm vzpon visoko nad dolino čez pobočja Straške gore. Pot je precej zaraščena, tudi komarji so naju hitro izsledili. Višje naju je senca visokega gozda skrila pred soncem in tako je bilo vse do Doma Frata. Žal je bil zaprt. Sledil je spust v Globodolsko dolino in še en strm vzpon preko Šmavra do Vrhtrebnja. Od tu naprej je del poti tako zaraščen, da sva naredila daljši ovinek po cesti. V Selu pri Šumberku je bila zaprta še druga okrepčevalnica - bistro Brigita, tako da sva nad njimi za ta dan obupala. Kljub vročini sva v enem kosu potegnila vse do Ivančne Gorice, kjer je končno sledil daljši odmor. Prenočišče v samostanu sva zamudila, zato sva prespala tik pred Stično v gostišču Edenski vrt. Cena normalna, izkušnja prav posebna nasmeh

Jutranja kavica in skutni zavitek iz bljižnje pekarne, odlična kombinacija za popotnico :)

Žig Jakobove poti se nahaja pri cerkvi v Vavti vasi

Še zadnjič greva čez Krko, nato sledi Straža in strm vzpon čez pobočja Straškega hriba

V spodnjem delu je gozdna pot zaraščena, smerokazov takih in drugačnih pa dovolj

Žal so ta dan vrata trdno zapahnjena in vzameva si le čas za zračenje nog

Tudi to je Jakobova pot in v senčnih predelih za povrh še precej mokra od rose

Tri vasi so na tej izravnavi in tale je prva, Dolenji Globodol

Stara šola, ki so ji zagotovo šteti dnevi

Sredi tedna je in kaj dosti življenja ni videti v nobeni vasi

Le obdelane površine in ropotanje traktorjev pričajo o prisotnosti ljudi

Od tu naprej pa ni več heca. Sledi dolg kolenogriz :)

Mimo številnih zidanic se strmo vzpenjava proti Šmavru

Res je bilo strmo, ampak razgled je pa lep :)

Vmes naju pot pripelje do Trebnega vrha s klopco in krasno senco. Tu zajameva zrak

Vrhtrebnje. Od tu naprej je Jakobova pot tako zaraščena, da narediva obvoz po cesti

Home made napredek. Clio na sončni pogon, a mu je sredi njive očitno zmanjkalo elektrike :)

Dan je vedno bolj vroč, sence pa niti za vzorec …

Tudi drugo gostišče je zaprto, zato lahko le nadaljujeva. Pokrajina pa je še vedno lepa :)

Mimo naju brzijo neštete vasice, kilometri se pridno nabirajo

Za na avtocesto ravno nisva, drugače pa nama gre kar dobro :)

Sledi še nekaj neverjetno dolgih kilometrov, preden končno prideva v Ivančno Gorico. Pavza !

Tam nakupiva vse potrebno za večerjo in se otovorjena kot mula odpraviva proti Stični

Edenski vrh je prav poseben okoliš, večletno delo zanesenjaka

Spala bova v starem skednju, preurejenim v sobe za goste

GPS sled tretjega dne. Tudi tokrat sva prehodila 43 km in 1200 višincev, le bolj naporni so bili :)

(+3)

bagi22. 08. 2024 11:51:32

Dan 4 - Stična / Ljubljanski grad

Štartala sva še v temi. Prejšnji dan naju je osmodilo kot čevape in temu sva se želela v čim večji meri izogniti. Hitro sva se dvignila nad Stično in se po obronkih gozda čez obe Dobravi usmerila proti Višnji Gori. Tam je sledil postanek, nato pa vzpon proti Blečjem vrhu in Polici. To so najini konci, že mnogokrat prehojeni. Hitro sva bila na Magdalenski gori in čez Orle na ljubljanskem Golovcu. Tu sva bila že skoraj v fotofinišu velik nasmeh

. Sledil je še spust proti Gruberjevem kanalu in vzpon na Šance v neposredni bližini gradu. Z Grajskega griča sva se spustila v staro Ljubljano in pri Jakobovi cerkvi odtisnila še zadnji žig. Sledil je le še povratek domov, tokrat s pomočjo udobja štirih koles nasmeh

Zadnji dan vstaneva res zgodaj in še v mraku sva pri opatiji Stična

Tukaj bi morala spati prejšnji dan, a goste sprejemajo le do 17.ure

Zgodnja ura se nama obrestuje in v jutranji svežini kilometri hitro minevajo

Kmalu zagledava Višnjo Goro. Tam bova naredila postanek

V stari center nama ne bo treba, vse kar potrebujeva se nahaja pri trgovini poleg pošte

Nato mimo Dednega Dola nadaljujeva proti Blečjem vrhu

Vmes sledi še nekaj zaraščene poti, zato jo ubereva čez pokošene travnike

Blečji vrh. Od tu naprej bova precej dolgo hodila po asfaltu

Polica z Jakobovo cerkvijo. Ob njej je zavetišče za popotnike

Sestopava v smeri Perovega. Prometa na srečo ni veliko, zato nama pot ni odveč

Kmalu pa sva spet na makadamu, daleč od hrupa in izpušnih plinov

Pot se seveda ne zaključi na Magdalenski, zato nadaljujeva naprej

Te predele dobro poznava in točno veva, kaj naju čaka za ovinkom

Mimogrede sva na Golovcu, kjer se oznake Jakobove poti nahajajo na namenskih drogovih

Pot čez Golovec je vedno lepa. Srečujeva tudi veliko rekreativcev

Tale tabla pa je posvečena samo Jakobovi poti

Sva že pri grajskem obzidju. Sledi še skok na najvišjo točko grajskega griča, Šance

Malo se nama pozna vroče vreme, a zaloge je še dovolj :)

Zaključni del. Skrinjica se nahaja pri vhodu v Jakobovo cerkev na Levstikovem trgu

Od tu bova naslednjič nadaljevala proti Primorski

GPS sled četrtega dne. Nabralo se je 40 km in 1000 višincev

Celotna sled od Bregane do Ljubljanskega grada

(+4)

bagi7. 10. 2024 13:38:44

Ravno sva dobro zaključila dolenjski del Jakobove poti, že je prišel na vrsto primorski nasmeh

. Seveda sva nadaljevala iz iste točke, kjer sva se takrat ustavila, to je v starem delu Ljubljane. Rumene markacije so naju najprej pripeljale na PST, nato pa na Viču usmerile proti Barju. Čez njega sva hodila ure dolgo vse do Vrhnike, kjer je pot postala le malo bolj razgibana. Tako je bilo vse do Logatca, kjer sva prvič prenočila. Višinski profil prvega dne je večinoma raven, saj sva v 40 km naredila komaj 500 višincev.

Naslednji dan nama je bil bolj pisan na kožo, saj je imel veliko več vzponov in spustov.. Zaradi močnega deževja pred dnevi sva na razpotju tik pred Planino izbrala desno varianto, ki je edina smiselna v primeru poplav na Planinskem polju. Ta se vzpne na hribovje nad Planino in se v vasi Strmec priključi spodnji varianti. Prehodil sem že obe in bi ponovno izbral zgornjo pot. Ta se namreč poleg poplav v celoti izogne tudi hrupni cesti v dolini. Sledil je še spust skozi več vasi proti Predjami in še naprej do Razdrtega. Kaj dosti prenočišč tu ni, zato sva prespala dober kilometer ven iz poti na kmetiji Hudičevec.

Naslednje jutro je sledilo prečenje pod Nanosom v Vipavsko dolino. Ven sva prišla v vasi Podnanos, kjer se da tudi okrepčati. Nadaljevala sva proti Podragi, nato Avberju in Tomaju in že sva bila na italijanski meji. Kot obvezno točko sva obiskala še romarsko svetišče Tabor, kjer sva pritisnila zadnji žig Jakobove poti. Teh je na Primorski veji res veliko, a v nadaljevanju ga nisem več zasledil. Sledil je še pospešen korak proti Opčinam, saj naju je presenetil kratek dan. Tja sva prispela v temi in na srečo takoj našla prenočišče. Prijazen gostitelj nama je celo segrel sobo, čeprav sva žarela že sama po sebi velik nasmeh

.

Napočilo je zadnje jutro. Za popotnico sva se najprej dobro podprla v gostišču ob glavni tramvajski postaji, nato pa odšla v Trst. Od Opčin naprej je del Jakobove poti neprijetno speljan ob glavni prometnici. Ta del je dobro označen z rumenimi školjkami, pri čemer je potrebno paziti na odcep v desno. Ta zavije na manj prometne ulice in tako je do obale pri Canale Grande. Od tam do cerkve Sv. Jakoba / San Giacomo je še skoraj dva kilometra pešačenja. Cerkev je na hribčku in jo zlahka zamenjaš z bližjo San Giusto, tako da pazljivo tisti, ki boste na pot odšli prvič.

Od cerkve sva se vrnila na obalo in odšla proti glavni avtobusni postaji. Ta je skoraj na isti lokaciji kot železniška. Za povratek domov sva izbrala Flixbus, tokrat prvič. O teh avtobusih na splošno nimam dobrega mnenja zaradi izkušenj z njimi v vsakdanjem prometu, a kot potnika nisva imela pripomb. Avtobus je udoben, sedeži določeni z vozovnico, odhod točen. Flixbus ima na postaji v Trstu rezerviran peron 2, pred vstopom pa voznik preveri QR kodo na vozovnicah. Te je potrebno predhodno kupiti na netu, postopek pa je podoben rezervaciji letala. Tudi cene se precej spreminjajo glede na dan rezervacije, linijo in zasedenost busa. Meni je uspelo dobiti dve vozovnici za vsega 32€, kar je bistveno manj od cene vlaka in tudi hitreje. Prihod v Ljubljano je bil točen in s tem sva v celoti zaključila tokratno pot nasmeh

Stara Ljubljana, kjer sva poleti zaključila Dolenjsko vejo Jakobove poti

Školjka nakazuje smer, čakava le še na štartno zeleno :)

Ob Ljubljanici nadaljujeva vse do Prulskega mosta, kjer prečiva na drugo stran

Hitro sva na Poti spominov in tovarištva, kjer srečujeva predvsem kužkarje in njihove ljubljenčke

Pri znamenitih Murglah naju pozdravi prvo sonce

Sledi še Cesarska cesta, nato zavijeva na morost

Letos je ogromno sadja in brez podpor bi marsikje polomilo veje

Notranje Gorice. Tu prečiva železno cesto in se drživa desne strani

Tu nekje bi moral biti prvi žig Jakobove poti ….

Vrneva se nekaj metrov nazaj in ga najdeva v kotu picerije Pr'Pavlet

Kmalu zapustiva zadnje hiše in spet sva v drugem svetu. Hodila bova ob stari strugi Ljubljanice

Vmes naju pozdravi zanimiva znanka … Pentlja. Pred nekaj leti sva jo prehodila v celoti

Učno pot Bevke prvič vidim. Številne info table vsebujejo veliko zanimivih informacij

Cerkev Sv. Jakoba blizu Blatne Brezovice. Tu je drugi žig

Poleg cerkve je še tabla za Bobrovo pot, tudi neznano. Očitno so lokalna turistična društva kar aktivna :)

Blatna Brezovica, mešanica kmetij in običajnih stanovanjskih hiš. Blata iz imena ni nikjer :)

Jesensko pocvitanje. Divja trta že menja barvo

Precej nizek podhod pod avtocesto. Še dobro, da nimava potovalnih nahrbtnikov :)

Nekaj nižje ležečo cesto Ljubljanica zagotovo večkrat poplavi

Z imenom ulice je neizbrisno povezana knjiga Ivana Cankarja

Cankarjeva Sv. Trojica, omenjena v knjigi Aleš iz Razora

Midva greva svojo pot in se mimo Starga malna vzpenjava v smeri Logatca

Ko prideva v *Območje medveda* pa to seveda zahteva kratek predah :)

V Logatcu prespiva v gostiščiu Jeršin in se navsezgodaj podava na pot

Mraz je in jesenske megle se vlečejo vsepovsod

Rosa je tudi kar močna in hitro sva mokra do riti

Propadel stolp na Kališču. Zaradi varnosti so odstranili vstopno lestev

Skozi obilje vlage nadaljujeva proti Planini. Dobro, da imava preizkušene čevlje

Pomembno razpotje. V primeru poplav na Planinskem polju je nujna desna varianta poti

Zaradi stalnih padavin tudi midva preventivno zavijeva proti Grčarevcu

Tu se Jakobova pot priključi planinski poti Planina-Grmada

Temu primerno je steza nekaj bolje uhojena, predvsem pa je večkrat precej strma

Lipeljska jama tik ob poti. Vhod je nezavarovan, globina cca. 30 m

Zanimiva kažipota na levi strani. Tokrat greva po spodnji varianti, kdaj drugič po zgornji :)

Cerkev Sv. Marije pod Grmado. Poleg žiga ima tudi nekaj prve pomoči :)

Sledi kar nekaj spusta in ven prideva v vasi Strmec

Po tej cesti sva hodila že spomladi, ko sva delala krog čez Sv. Lovrenc, Špilnik, Planinsko goro in Grmado

Uradnega žiga pred dobrim desetljetjem še ni bilo, a sem si v vrtcu poleg cerkve izprosil račka štampiljko :)

Še dolga pot je pred nama, zato kar takoj nadaljujeva. Daljša pavza naju čaka kasneje …

V Bukovju sta zaprta tako trgovina kot bar, zato se ustaviva šele v Predjami. Na srečo turistov ni več veliko

Nadaljujeva, smer Razdrto. Pot na Nanos se odcepi že bistveno prej

Dolg dan je za nama, za jesenski čas nenavadno topel

Dan se poslavlja, zato nimava časa za energetsko spodbudo te sorte. Hitiva proti prenočišču

Prespala sva na kmetiji Hudičevec. Zajtrk je bil odličen in polna energije greva v nov dan

Na daleč prepoznaven Nanos. Pot naju bo vodila ob njegovem vznožju

Tudi vetrnici sta značilni za to venduto. Desna dela brez premora, leva kakor kdaj. Sesekljanih ptičev ni nikjer

Prvič zagledava napis Trst, najino končno točko. A za avtocesto sva nekaj malega prepočasna :)

Zato nadaljujeva kar lepo po pešpoti, smer Podnanos

Krasna pot je to. Shojena in senčna, zložna in udobna

Kar nekaj časa prečiva pobočja, nato se pot le spusti v dolino

Najprej greva skozi manjša zaselka Hrašče in Podbreg

Nato prideva v Podnanos, kjer je celo odprta gostilna. Za nameček popolnoma naključno srečava dobra znanca :)

Po izdatnem okrepčilu in čveku nadaljujeva skozi Podrago, kjer se nahaja kapela Sv. Jakoba in uradni žig

Ob poti in še kako živ. Le lajati se mu ne ljubi :)

Ta predel je precej vinogradniški, zato je vsepovsod trta

Tudi prave špalirje so postavili, a da bi pustili kakšen grozd za naju, to pa ne :)

Letos je tudi kostanja ogromno. Nekaj ga je že na tleh

Se pa tu nahaja cerkev Sv. Jakoba in še en žig. Na Primorski veji jih je res veliko

Zapustiva vas in se po tipično grobem makadamu podava naprej …

Kavadurji, tako neznana beseda, da ob prvi priliki pobrskam po netu. Trdo delo so imeli, z ročnim orodjem se klesali v kamnolomih

Precej kilometrov se je nabralo od zadnje pavze in komaj čakava na postanek v Avberju

S polnimi želodčki je pot takoj lepša :). Sledi Tomaj in Kreplje, nato pa smer Italija

Sledi še vzpon na Tabor. Že večkrat sva ga obiskala in vedno se nama dopade

Uradna tabla. Sedanja postavitev je iz 15. stoletja, prvotna še kako stoletje prej

Na vrhu ujameva zadnje sonce. Svetli del dneva je kar kratek, zato bova morala pohiteti

Do Opčin imava še celih pet kilometrov in proti koncu naju dodobra ujame mrak

Poiščeva še prenočišče. Že od Taborja sva na visokih obratih, posledice so vidne ob zaključku :)

Sledeče jutro. Imava srečo, bližnji bar ob glavni tramvajski postaji je odprt, ponudba bogata

Tole bo najbrž kar zgodovina, saj je avtobusnih povezav več kot dovolj

Je pa zanimivo, da je v Opčinah tramvajska proga s postajami vred v celoti obnovljena. Čisto drugače je v Trstu, kjer trasa bolj propada kot ne

Trst, končna destinacija. Do Jakobove cerkve pa je še dolga pot

Drugače kot po ozkih ulicah pač ne gre. Avtomobili so parkirani vsevprek, promet gost

Počasi se prebijeva na obalo, kjer prvič vidim tako ogromen, skoraj 300 m dolg plavajoči hotel ( Cunard / Queen Victoria )

Nato zavijeva v Canale Grande na obvezni kapučino. Cena = 1,8 € za primerjavo z našimi turističnimi lokacijami

Vsepovsod vidiva ogromno skuterjev vseh sort, tudi namenska parkirišča imajo zanje. Avtomobili so večinoma popraskani, tudi bušk je obilo

Sledi končni cilj, Jakobova cerkev. Pot do tja ni ravno kratka in je precej oddaljena od ožjega centra mesta

Sva že tu. S tem tudi zaključujeva Primorsko vejo in hkrati celotno Osrednjo Jakobovo pot

GPS sled. Prehodila sva 127 km in 3100 višincev

(+7)

bagi16. 04. 2025 18:04:13

Prekmursko-Štajerska smer

Dolenjsko-Primorsko in Višarsko smer Jakobove poti sem naredil takoj po njihovem trasiranju in jih nato še večkrat ponovil, s Prekmursko-Štajersko pa sem kar odlašal in odlašal zavijanje z očmi

. Nekako ni šla pod noge. Daljše obdobje lepega vremena in malce tudi moralni dolg sam sebi sta me končno pripravila do obiska te smeri.

Prekmursko-Štajerska pot ima začetek na madžarski meji, zato se je v samem začetku imenovala Ogrska pot. Ker se to ne sliši preveč lepo so jo kasneje preimenovali v sedanje ime. Zaključi se v Stanežičah pri Ljubljani, kjer pride v stik z Višarsko smerjo. Od meje do priključka je dolga približno 280 km, premagati pa je treba cca. 6500 m višine. V Prekmurju ima ravninski značaj, kasneje pa kar hribovitega. Večji del poti poteka po takem ali drugačnem asfaltu, le manjši del ima nogam bolj prijazno podlago. Prenočišča so skopo odmerjena, zato je za spanje potrebno veliko načrtovanja. Tudi zato je dobro vedeti, koliko kilometrov na dan je še humanih za vsakega posameznika nasmeh

.

Jaz sem zaradi logistike najprej odšel na Madžarsko, tam prespal in nato krenil proti Ljubljani vse do Jakobove cerkve pod gradom. S tem sem pridelal nekaj kilometrov več, še nekaj dodatnih pa so prinesli nepričakovani zapleti na poti. Več o tem v zgodbah po dnevnih etapah …

Prehojena pot. Dolžina 305 kilometrov, cca 6500 višincev, 8 dni hoje

(+4)

bagi17. 04. 2025 12:42:01

Dan 1

Najprej sem moral priti na izhodišče. Začetek Jakobove poti je na mejnem prehodu Kobilje, a kakšne uporabne povezave do tja ni. Najbližje prenočišče je na madžarski strani, zato je hitro padla ideja v tej smeri. Iz Ljubljane sem se z direktnim vlakom pripeljal do Murske Sobote, od tam pa z lokalnim avtobusom do obmejne vasice Genterovci. Vse skupaj me je po rednih cenah prišlo okoli 15 €. Avtobus me je odložil sredi ničesar in začela se je moja pešpot proti Madžarski.

Da je tam okoli ena sama ravnina ni potrebno poudarjati nasmeh

. Pot me je vodila po kolovozih sredi neskončnih polj in srečo sem imel, da je bilo vse skupaj relativno suho. V primeru moče bi na debelo gazil blato in čevlji bi se hitro napolnili od zgoraj navzdol velik nasmeh

. Kakorkoli že, pokrajina ima svojo lepoto, obmejne vasice so revne sorte, ljudi nisem videl nikjer. Verjetno sem bil opazovan bolj od daleč, ker pohodnik z velikim nahrbtnikom tam ni ravno pogost pojav. Sledila je še večerja in nočitev v izbranem gostišču, nato pa horuk v nov dan. Več v foto-zgodbi …

Najprej se moram od doma pripeljati v Ljubljano

Tam sedem na mednarodni vlak, ki ima direktno povezavo do Murske Sobote brez prestopanja

Zvest sopotnik na mnogih potovanjih :) Za nama je že na tisoče kilometrov

Železniška postaja v Murski Soboti. Tu izstopim

Pritok Nagy ásás. Da si polomiš jezik :)

Križišča poti označujejo razpela ali pa zarjavele table na količkih

Ponekod je nasuto vse, kar si lahko zamisliš

Po slalomu med lužami končno pridem do asfalta in prve vasi

Prijazno ogovarjam dve Madžarki, a me samo debelo gledata :)

Prvi vtisi. Ta hiša je še vedno naseljena

Nekaj hiš na levi, nekaj na desni, vmes pa luknjast asfalt

Tukaj tolčejo revščino. Malokje zasledim urejeno hišo

Trabi načeloma ne cveti, a temu je uspelo :)

Moje prenočišče je v kraju Nemesnép. Nekaj stran se lahko prespi še drugje

Očitno sem sumljiv. Na videz nedotaknjeno in zaklenjeno sobo je med večerjo nekdo na hitro pregledal. Izdala ga je tehnika :)

Prvi dan sem prehodil 14 km in celih 50 m višincev :)

(+6)

bagi18. 04. 2025 09:48:24

Dan 2

Prenočišče pri vzhodnih sosedih sem zapustil zgodaj zjutraj in se odpravil proti slovenski meji. Tam se uradno prične Jakobova pot in prva oznaka me je pričakala že na tabli za Slovenijo. Oznak je dovolj tudi v nadaljevanju in hitro sem nabiral kilometre po prekmurskih ravnicah. Vmes sem se dogovoril za nočitev na koncu dneva, a to se je pokazalo za težje dosegljiv cilj.

Računal sem namreč na prečenje Mure z brodom, kot je tudi speljana trasa Jakobove poti. A tako imenovani Tinekov brod obratuje samo za konec tedna in še to le v toplejših mesecih. To je pomemben podatek, saj kakšnega obvestila o delovnem času na odcepu za brod nisem zasledil. Obvoz do prečenja Mure čez cestni most pa mi je samo v eno smer prinesel dodatne 4 km, kar je kasneje nabilo kilometre čez mejo dobrega okusa zavijanje z očmi

. Dobro, da sem navajen takih poti in asfaltne podlage.

Kakorkoli že, zaključek je potekal v krasnem okolju Jeruzalemskih goric nasmeh

. Tu sem bil prvič in hoja je bila v lepem vremenu pravi užitek. Tudi gostišče, kjer sem se dogovoril za prenočevanje se je izkazalo za odlično izbiro. Vljudnost osebja, ambient, super večerja in čista soba s krasnim razgledom so bili zdravilen obliž na vse kilometre tega dne velik nasmeh

. Več v foto-zgodbi …

Gostišče zapustim zgodaj. Prejšnji večer so zaklenili vrata, zato za izhod nič kaj elegantno uporabim okno :)

Tipičen vodnjak teh krajev. Vsak hiša ima vsaj enega

Prav poseben zvonik. Na slovenski strani nisem zasledil podobnega

Iz Nemesnépa imam še 4 km do meje. Prometa ni, jutranji hlad je ravno pravšnji

Mejni prehod Kobilje in prva oznaka Jakobove poti

Ta me po kolovozu pripelje do prvega sonca

Nadaljevanje me vodi skozi obrobne zaselke

Kot tudi skozi redek gozd. Kjer se le da, hodim ob robu ceste

Sem že v drugi občini. Ta je znana po vzgoji orhidej

Tu me čaka popolnoma nova, še parfumirana kolesarka :)

Še ena posebnost v teh ravnicah. Jezus na razpelu ima vedno družbo

Namenska info tabla o Jakobovi poti in prvi žig

Spet družba, stil pa podoben kot v Španiji

Sence od drevja še ni, imam pa vsaj kolesarko

Izjemno lepa cerkev Sv. Trojice v Odrancih

Samo še čez Muro moram. Tu pa se zalomi …

Na ves glas me opozarjajo, da Tinekov brod ne deluje

Ne preostane mi drugega, kot da nadaljujem po precej daljšem obvozu

Muro prečim daleč stran čez cestni most pri Razkrižju, skoraj 4 km izven poti

In čudne *umetniške* inštalacije. Tale ni ne prva, ne zadnja …

Blizu Podgradja pridem na območje ribogojnice

Lepi kraji so to. Jezera si sledijo eden za drugim

Še zadnje od jezer. Ob njih hodim že dober kilometer

Pomurska planinska pot, čeprav planin ni kaj dosti :)

So pa zato Jeruzalemske gorice, krasna zadeva :)

Še ena od čudnih stvaritev. Morda tu res velja tista o pol promila v zraku :)

Na srečo hodim po vrhu razglednega grebena

Zaključek dneva. Sledi večerja in zbiranje vtisov s poti

GPS sled prehojene poti. Nabralo se je 51 km in 450 višincev

(+6)

bagi20. 04. 2025 12:10:33

Dan 3

Po obilnem zajtrku sem se le s težavo spravil na pot velik nasmeh

. A pokrajina okoli mene je hitro pregnala meglo iz nog in glave. Spet so bili na vrsti krasni razgledi, ravno pravšnji jutranji hlad in odkrivanje neznanih krajev. Kakšnih posebnih problemov na poti nisem imel, sem pa moral na nekaj mestih uporabiti GPS sled.

Dogaja se namreč, da je kakšna oznaka namerno odstranjena, zaraščena ali kako drugače prikrita. Običajno je, da če jih dalj časa ne vidiš je skoraj zagotovo pot nekje drugje. Pri nas se tudi zanesljivo držijo pravila, da v primeru školjke kot oznake njena pahljača vedno nakazuje smer. V Španiji ni povsod tako.

Je bil pa ta dan že malo bolj hribovit, saj so prekmurske ravnice ostale za mano. Na vrsto je prišel štajerski del poti, prespal pa sem v središču te pokrajine … na Ptuju. Več v foto-zgodbi …

Jutro z balkona. Odpravim se še na okusen zajtrk, nato grem naprej

Res je lepo. Po zaključku celotne poti mi je bil ta del najbolj všeč

Pogled s Kogla, kjer je tudi vpisna sklrinjica z žigom

Danes je malo bolj razgiban dan, a posebno hribovit vseeno ni

Veliko je takih hiš, samo na golo sezidanih in vseljenih

Oznake za Jakobovo pot so rumene barve. Večina je puščic, tudi školjke se najdejo

Magnolija se ravno pripravlja na cvetenje

Menda je tole japonska kutina, ziher pa nisem

Sem pa prepričan, da je tale pomagal gasiti marsikateri požar

Končno nekaj kolovoza, kratkega trajanja sicer, a vendar

Po atraktivnih mostičih preči Lešnico, nato se malo izgubi v travah in spet najde na makadamski cesti

Kmalu za tem pot zavije v gozdič z rimskimi gomilami. Tam je tudi info tabla s pojasnili

Gozda ni veliko, kmalu sem spet na odprtem

Spet imam dober razgled. Spustil se bom proti Vejki Nedli :)

Odlična izbira za vikend. Ima vse kar imajo veliki, celo hišno številko :)

Mogočen grad naj bi svojo osnovo dobil že davnega leta 1270

Jaz pa grem naprej. Pri kapeli Sv. Ane zapustim razpotegnjeno Vejko Nedlo

Tudi tu je lepo. Hribčkasto in razgledno …

Kmetica in njene kokoši. Prav veliko hrane ne potrebujejo, jajc pa tudi ni :)

Točno tu moram. Oznak ni kaj dosti, zato priskoči na pomoč GPS

Naprej je bolje. Ponekod domačini žal odstranjujejo oznake

Tole je pa zanimiva zadeva. Podrtija, ki skriva tehnični biser

Notri je ogromna preša za grozdje. Stranice prečnega droga imajo čez meter širine

Izdelana je bila leta 1845. Na drogu so zapisani tudi naročnik in izdelovalec

Žal bo preša odšla po sledeh te hiše v bližini, če je ne bodo prej doleteli boljši časi

Zanimivo, na tej domačiji vzrejajo pasemske golobe

Eden jim je očitno ušel in se šopiri nad golobnjakom

Posebno drevo, veliki pirhovec imenovano. Zacveti samo v obdobju Velike noči

Spet nekaj udobnega za hojo. Danes me prav razvajajo :)

Tokrat kolesarka na srečo ni asfaltirana

Parkiram v zavetju proštijske cerkve sv. Jurija

V neke sorte preurejenih cerkveniih prostorih dobim krasno prenočišče :)

Ta dan je GPS pokaže 38 km in 700 višincev

(+7)

bagi21. 04. 2025 18:54:02

Dan 4

Ta dan je zaznamoval bolj zgoden odhod, saj me je spet čakala dolga etapa. Krasno veduto prebujajočega se Ptuja je kvarilo samo dejstvo, da je bilo zunaj komaj 1°C. Hitro sem navlekel dodatne sloje čebule in se odpravil v smeri Ptujske gore. Tu sem bil ravno še dovolj zgodaj, da sem se izognil množici. Domači gasilci so že urejali vse mogoče zapore za prihajajočo čredo, jaz pa sem si v miru ogledal ta lep del Slovenije nasmeh

.

Se je pa v nadaljevanju končno zgodilo, da sem prišel v bolj poznano in že delno prehojeno področje. To je bilo pri Studenicah, nad katerimi se dviguje Boč. V nadaljevanju sem se spomnil še kakšnega, že hojenega dela poti, marsikaj pa sem seveda odkrival čisto na novo. Pri spustu z Ljubične gore sem moral zaviti proti Zbelovem in Ločam, ker se tam nahaja edino smiselno prenočišče. Teh res ni na pretek, zato je ob več dnevni hoji njihovo načrtovanje precej pomembno. Več v foto-zgodbi …

Na pot se odpravim zgodaj. Danes me čaka veliko kilometrov in višincev

Jutranji Ptuj. Vse še spi, nikjer nikogar

Proti mostu moram. Razsvetljen je kot zabaviščni park

Namenjen je le pešcem in kolesarjem, v sili je dovolj širok tudi za kako interventno vozilo

Tale gre po bližnjici. Kako šele njega zebe :)

Sv. Martin v Hajdini. Žiga tu ni, zato grem naprej

Viadukt Hajdina. Gor mi ni treba, grem kar pod njim :)

To so večinoma kmečke vasi. Nekaj kmetij ob poti je zelo starih

Proti Gori me vodi kaj drugega kot asfalt :)

Najbolj čuden satelit kar sem jih kdaj videl :)

Toda v ozadju ima žalosto, vsem znano zgodbo

Minoritskega samostan na Ptujski Gori z baziliko Marije Zavetnice

Tudi danes pot diha, je odprta in ima lepe razglede

Vse kar počneš na taki poti je da hodiš, opazuješ svet okoli sebe in meditiraš sam pri sebi

Makole. Trgovina je že zaprta, bar je že dolgo nazaj propadel. Danes ne bo postanka

Na desni se mi pridruži Dravinja. Na njenih bregovih so še krepko vidne posledice poplav

Končno nekaj znanega :). V daljavi se pokaže Boč

Radovednim kozam ni prav nič jasno kaj počnem tukaj :)

Zgornje Poljčane. Tu zapustim ravnino in se namenim v hrib

Pogled nazaj. Cesta se strmo vzpenja in kmalu grizem kolena

Za zadnjimi hišami asfalt zamenja na široko zrihtan makadam

Razlog je ogromen kamnolom pod hribom Strmec. Dostop do tja je prepovedan

Cerkev Sv. Marije pod Ljubično goro. Tu sva bila že lani

Nadaljujem po Loško-Zbelovski poti, kar pomeni strm sestop po nasprotni strani hriba

Dan se poslavlja, zato zavijem proti Zbelovem in Mlačam v smeri prenočišča

Očitno ne hodim samo jaz peš :) Še malo in zaključim v prenočišču Kračun pri Ločah

Dolg dan je bil. Nabralo se je 46 km in 900 višincev

(+6)

bagi22. 04. 2025 17:16:24

Dan 5

Od prenočišča v dolini sem se moral najprej dvigniti nazaj na Jakobovo pot. Ta v začetku poteka po Loško-Zbelovski poti, zaznamuje pa jo bolj ali manj grebensko prečenje med številnimi samotnimi zaselki. Svoje je prispevalo še vreme, ki se ni držalo napovedi. Na veliko presenečenje je celo snežilo, a je prav to skupaj z oblaki in občasnimi pasovi sončnih žarkov ustvarilo prav posebno vzdušje nasmeh

.

Še kasneje se Jakobova pot pridruži Drameljski, nato pa zavije po svoje proti Vojniku. V vasi se da prespati, a zame je bilo to prezgodaj in sem nadaljeval proti Šentjungertu. Tam naj bi v planinskem domu imeli prenočišča, a temu ni tako. Verjetno bi lahko izprosil kakšen neogrevan prostor brez postelje, a nizke nočne temperature so me hitro odvrnile od tega. Klic domov je vse uredil, zjutraj pa me je domači prevoz dostavil nazaj na izhodiščno točko nasmeh

. Več v foto-zgodbi …

Novo jutro, nov dan, tokrat bolj oblačen. Iz Loč se dvignem nazaj na Jakobovo pot

Kaj drugega kot asfalt tu ni za pričakovati, saj so to naseljeni kraji

Vreme je prav posebno. Nekaj časa naletava sneg, nato posveti sonce …

Vse skupaj ustvarja neverjetno atmosfero

Sončni žarki se selijo s hriba na hrib, a nikjer za dalj časa

V teh robeh je kup manjših zaselkov, nekaj hiš, nič več

Danes je pot zahtevna, ampak za nagrado je tudi razgledov veliko

Jakobova pot je dovolj dobro označena, da tukaj ne potrebujem pomoči tehnike

Vreme se še kar ne more odločiti kakšno naj bo :)

Špitalič in značilna cerkev s stolpom na stehi. Tu zavijem levo

Žička kartuzija. Ker sem prišel pred 10. uro je še vse zaprto

Spet se krepko vzpnem vse do vikenda s krasnim razgledom

Hmm, najbolje da se držim rumenih oznak. Je samo ena :)

Koča na Tomažu. Tu naredim prvi počitek. Oskrbnika sta super, tudi prespi se lahko tu

V nadaljevanju se moram spustiti do Vojnika

Direktno skozi center ne bom šel, pot vodi bolj po desnem obrobju

Še čez Dravinjo moram, nato pa v smeri Šenjugerta

Nadaljevanje je kar dolgo in spet hodim mimo manjših zaselkov

Rigelj, eden redkih vrhov, ki jih direktno preči Jakobova pot

Danes ima pot čisto drugačnen značaj kot prejšnje dni

Namenoma postavljena in privezana ovira za neotesane MTB-jevce

Še en vrh po imenu Gora in cerkev Sv. Konigunde

Tu naredim pavzo in hkrati izvem, da se kljub drugačnim podatkom tu ne da prespati

Ne preostane mi drugega kot da nadaljujem. Vmes pokličem domače prenočišče :)

Dan se poslavlja, jaz pa čakam na prevoz

Danes je GPS nameril 39 km in 1600 višincev

(+4)

mirank22. 04. 2025 19:59:33

Sl 14, lepo je videt novo streho na cerkvi, ko sva bila zadnjič tam je še ni bilo...

bagi23. 04. 2025 11:34:53

Dan 6

Jutranji povratek na izhodišče in prometna konica so narekovali nekaj manj kilometrov za ta dan. Tudi zahtevnost poti ni bila posebej velika, zato me to ni skrbelo. Najboljša točka za prenočevanje na koncu dneva je bilo Vransko, izmed nekaj ponudnikov pa sem poklical v kamp Podgrad. Težko, da bi bolje izbral nasmeh

. Čisto, urejeno, prijazna lastnica in še vse prostore sem imel praktično samo zase.

Pot kot sama me je vodila med številnimi vasicami in po hmeljarskih krajih. Vzpetin ni bilo kaj dosti, na eni od njih pa me je presenetil grad Žolnek. Vsekakor se ga splača obiskati, le s pobiralcem vstopnine se ni za šaliti velik nasmeh

. Več v foto-zgodbi …

Točka, kjer sem prejšnji dan zaključil. Po jutranjem prevozu od doma nadaljujem od tu naprej

Ni najlepši, a dobro služi svojem namenu

Uvodni del današnje poti je kar lep, z dobro podlago za hojo

Tu nastopi nekaj težav z oznakami, zato ponovno priskoči na pomoč GPS

Zaselki so v teh krajih večji kot prejšnji dan, so že cele vasi

Zaradi številnih vasi spet tolčem asfalt, se pa marsikje da hoditi ob robu

Sledi Polzela, kjer se končno lahko ustavim v okrepčevalnici in prezračim čevlje

Zaradi možnosti pozebe so števila cvetoča drevesa zavita v ponjave

Ob strugi poteka prijetna sprehajalna pot

Težko verjameš. Prodajajo *Slovensko kontejnersko hišo*

Tu blagovna znamka pralnega stroja ni bila pomembna :)

Nadaljujem. Takih velikih, žal propadlih kmetij sem na celi poti videl ogromno

Kmalu se pokažejo ruševine nekdaj mogočnega gradu

Info tabla in podatek, da grad datira že v daljne leto 1139

Te ruševine me presenetijo. Mogočne so in na vsakem koraku se opazi delo pridnih rok restavratorjev

Čeprav nisem imel tega namena, si ogledam vse

Palacij, stanovanjski del s krasnim razgledom na Žovenško jezero

Moj cilj je Vransko, pot pa me vodi skozi lepe kraje

Tu so hmeljišča že obdelana, vrvice napeljane

Vransko. V trgovini nakupim vse za večerjo in zajtrk, daj bom danes spal v prav posebnem prenočišču

Kamp Podgrad, neverjetno urejen in čist. Prva liga

Še notranjost. Zeblo me ni, saj je vse v lesu, na stropu pa je IR ogrevanje

(+6)

seinfeld23. 04. 2025 11:51:11

Bravo, občudovanja vredno, škoda le za prevoz domov.
Ovira na sliki 30 z 22. aprila verjetno ni proti kolesarjem, ampak proti krosom in štirikolesnikom, ki so se v zadnjem času razpasli po naših gozdovih.

(+4)

miri23. 04. 2025 11:54:04

Emil,kapo dol.

(+4)

saram23. 04. 2025 19:10:32

Bravo, lepo napisano in dokumentirano. Pogrešam Matejo na tvojih poteh. Ne bom spraševala, če jo tudi ti. Želim pa ji, da čimprej okreva, da te bo lahko spremljala na vajinih poteh.

(+4)

bagi24. 04. 2025 06:09:53

Hvala vsem skupaj nasmeh

. Mateja pa že od operacije naprej intenzivno dela na tem, da se mi pridruži. Skoraj pol leta rehabilitacij je za njo in pri prizadevnosti ji ne sežem niti do kolen velik nasmeh

(+4)

mosovnik24. 04. 2025 11:02:14

Z resnično vsem spoštovanjem ki ga premorem, vam čestitam za vaš opisani podvig (in seveda za vse predhodne).Partnerki pa želim čimprejšnje okrevanje, da bosta lahko zopet družno nabirala kilometre na vajinih poteh.

(+1)

bagi24. 04. 2025 12:37:51

Dan 7

Sedmi dan je bil v marsičem naporen. Bil je najbolj hribovit z veliko kilometri, tudi višinci niso zaostajali. Predvsem pa se je stalno izmenjaval vzpon in sestop, tudi sonce je čez dan opravilo svoje. Podlaga je bila najmanj asfaltna od vseh dni, čeprav čisto brez njega ni šlo. Veliko je bilo makadama, nekaj gozdnih pot, nekaj *sveže dišečih* travnikov, predvsem pa popolna samota. Srečal nisem prav nikogar, še pri hišah je vse izumrlo. Prespal sem v Kamniku *Pri cesarju*, kjer sem v nasprotju s splošnim mnenjem dobil cenovno zelo ugodno sobo. Najbolj všeč v njej so mi bila zvočno izolirana okna, ki so me ponoči rešila cestnega hrupa nasmeh

. Več v foto-zgodbi …

Kamp zapustim že zgodaj. Danes pričakujem naporen dan

Za temi hišami gre samo še navzgor. Prečiti moram hribovje vse do Kamnika

Ne vem točno kaj to bo, a je še nekako v izgradnji

Razgled na okolico. Tudi jaz se nahajam v obširnem hribovju

Sem ter tja naletim na kakšno kmetijo, od česa živijo pa nimam pojma

Objekti so večinoma starejši, kakšne nove mehanizacije ni videti

Še ena od hribovskih kmetij. Hišni pes me že od daleč pozdravlja na ves glas

Tole je drug pogled na isto cerkev Sv. Miklavža, teh nekaj hiš pa spada pod Belo

Jakobova pot preči do te kmetije, nato se požene strmo, strmo v hrib

Višje se izravna in pa raznih kolovozih preči pobočja

Rjavkasta barva na travnikih ne pomeni nič dobrega. Čaka me velika doza parfuma *A la slurry*

Čez travnike grem po prstih in kmalu pridem do boljšega zraka :)

Kasneje pridem do prav posebnega spomenika iz druge vojne

Temu dogodku je posvečena tudi pot *Vranov let*, ki je označena s simbolom vrane na rumeni podlagi

Morda kdaj drugič, zdaj je moj edini cilj Jakobova pot

Pahljača školjke je neizprosna. Spet bo treba v strmino

Utrdba okoli cerkve. Ta datira še v čase turških vpadov

Tu je kar nekaj urejenih poti. Družbo vam lahko dela tudi palček Snoviček :)

Z doline v hrib, s hriba v dolino in nato spet v hrib. To je mantra današnjega dne …

Tam nekje v daljavi se skriva končni cilj, Kamnik

A do tja je še dolga pot. Na srečo je vsake toliko časa na voljo voda za osvežitev

Sotočje Kamniške Bistrice in Nevljice. Sem že skoraj v foto-finišu :)

Še malo in današnji dan bo zaključen. Pri Cesarju dobim poceni sobo

Za mano je naporen dan. Nabralo se je 41 km in 1700 višincev

(+5)

MatejaP24. 04. 2025 14:33:22

Lepa hvala vsem za dobre želje nasmeh

Tudi jaz komaj čakam, da bom v stari dobri formi, z veeeliko trme, volje in veselja do novih dogodivščin se tudi meni obrača na bolje in kolena se ne upirajo več tako zelo.

Je bilo bolj dolgotrajno kot bi si želela.
Dobro je to, da človek ne ve vnaprej kaj ga čaka eek

Še kakšen mesec in bodo Emilove fotke spet malo bolj živahne mežikanje

(+6)

bagi25. 04. 2025 09:40:11

Dan 8

Prišel je zadnji, osmi dan hoje od Madžarske do Ljubljane. Kar se mi je v začetku zdela ogromna razdalja, je minilo kot bi trenil nasmeh

. V začetku rabiš dan, dva, da se telo in glava privadita vsakodnevni hoji, nato ni več posebnih problemov. Pohodna oprema mora seveda ustrezati namenu, predvsem čevlji in nogavice so najbolj pomembni.

Ta dan je potekal po znanih področjih, s Kamnika do Komende, mimo Vodic do Smlednika in čez Tacenski most v center Ljubljane. In ravno ta most je alternativni obvoz originalne smeri Jakobove poti, ki gre čez bivšo brv pri Šmarki. Bivšo zato, ker jo je ob poplavah odneslo in Save tam ni možno prečiti. Preden bo zgrajena nova bo minilo še ohoho časa, zato sem moral podaljšati do Tacenskega mosta pri Brodu. Nadaljevanje je mestno z veliko ravninske hoje in vsakdanjega hrupa. Več o zadnjem dnevu v foto-zgodbi …