Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Poldašnja špica - Jof di Miezegnot / Stran 4

Poldašnja špica - Jof di Miezegnot

Natisni

ljubitelj gora2. 10. 2017 21:52:26

Popoldne se zapeljem v Zajzero in gor proti Poldašnji špici. Listavci v pravi jesenski barvi, macesni se počasi že barvajo. Pod vrhom sem šel po brezpotju, ker tista zahodna pot je kot kamnolom. Tam se vračal nazaj in ni prav nič lahko. V glavnem kdor se odpravlja gor previdno pri oprimkih.

(+2)

blue3302. 07. 2018 20:27:12

PO STARI ZAPUŠČENI VOJAŠKI STEZI

Nedelja 1.7.2018 ob 17 uri parkiram avto v Ovčji vasi in začnem s hojo po makadamski cesti proti koncu doline Zajzere. Pri koči Montasio prečim asfalt ter zavijem desno gor po makadamski cesti, ki me pelje za vojašnico do hudournika. Na drugi strani je star Vodovod, tu se začne stara vojaška steza o kateri sem videl, da ste že nekateri pisali v tem forumu. Pot je zapuščena, nobeden več je ne vporablja. S pomočjo italijanske karte Tabacco, višinomera in malo logike se stezica hitro najde in ni potrebno nobenega plazenja po grapah, tudi ruševje ni problem. Potka me pelje najprej do nekega kamnitega stebrčka, nisem razumel ali je spomenik al pa star mejni kamen. Višje pa pridem do ruševin kasarne ter zavetišč vkopanih v skalo. Pri vsakem koraku vidim ostanke vojne, še polni italijanski naboji, ostanki bomb, žic in podobno. V družbi gamsov pridem na greben kjer je steza sedaj zelo dobro vidna, pod mano na levi strani je tista velika grapa ampak ni potrebno se v njo spuščati, po zgornjem delu me pot po isti višini pripelje malo nad bivak Gemona.
Prespim v bivaku, drugi dan grem po markirani stezi na vrh ter po severni stezi čez planino Ravna nazaj do avta v Ovčji vasi.

pozabljena vojaška steza na Jof Di Miezegnot - Poldašnja špica

(+2)

bagi17. 07. 2018 11:54:00

Vremenska napoved je ponovno obetala letos običajno poletno kislico. Temu primerno smo izbrali bližji cilj in s seboj vzeli kompletno dežno opremo, malodane s sušilnim strojem vred. Po nekaj uvodnih trenutkih mokrote smo bili nagrajeni za pogum in dobili odlično vreme za popotnico nasmeh

.

Torej … na Poldašnjo špico smo se odpravili po manj znanem dostopu direktno iz Valbrune. Ne, to ni tisti običajni in znani mimo koče Grego, ampak po poti 606. Njen začetek je poleg vasi ob cesti v Zajzero in si deli oznako s potjo 607. Na prvi pogled malce skrit smerokaz se nahaja blizu urejenega parkirišča.

Pot ima nekaj uvodnih kilometrov prijetnega in zložnega makadama za ogrevanje. Lahko gremo vseskozi po cesti ali si po nekaj markiranih, zaraščenih bližnjicah krajšamo ovinke. Obe varianti pripeljeta na planino Ravne ( Malga Rauna ). Tam se poleg planšarije nahaja dokaj neurejen bivak, tik nad planino pa zanimiva kapela, z avstroogrsko patriotskim napisom na oltarčku.

Nadaljevanje smo našli nad kapelo. Od tu naprej do sedla tik pod vrhom je pot 606 lepa, razgledna in udobna, le malokje slabše ohranjena. Izpostavljenosti ni nikjer preveč. Kot večina tukajšnjih poti ima tudi ta poreklo iz WW1 in imeli smo kar nekaj dela s firbcanjem ostankov tistih časov. Zaključni vzpon poteka po drobirju, a je kratek in netežaven. O razgledih z odličnega razglednika ne bi govoril. Vidi se daleč, daleč nasmeh

. Priporočam.

Jutranji začetek ni bil obetaven, a italijanski vremeslovci se redko zmotijo

Naša pot 606 si del oznak do planine Ravne deli s potjo 607

Dež je ponehal v desetih minutah in celo pot ga ni bilo več nazaj

Napisano v nemškem jeziku. Naborjetski greben je bil večinoma v rokah avstroogrske soldateske

Takšen je pogled na planino Ravne z nadaljevanja poti

Veliki brat. Fotocelica, toplotni senzor in kamera, vse v enem

Kaj kmalu se prikažejo ostanki prve vojne

Greben proti brezpotni Strešici, polno ostankov vojne

Zanimivo zaklonišče, delno pozidano z opečnatimi zidaki

V notranjosti je že dodobra načet, a še vedno razpoznaven lesen pograd

V tem delu poti je nekaj več peščenega materiala, a ni nobene izpostavljenosti

Nad potjo je na stranskem vršiču očem skrito obeležje vojakom

Raziskovanje ostankov vojne nam gre vedno dobro od rok in tudi tokrat ni bilo nič drugače :)

Tik pod vrhom. V daljavi se vidi greben Naborjetskih gora proti Piparju in Dvema špicama

Tudi v skalnem terenu rastejo čudoviti šopki alpskih rož

Proti vrhu je nekaj netežavnega drobirja. Dostop s te strani je lažji kot od bivaka Gemona

(+4)

palček plezalček17. 07. 2018 14:46:23

O, pred kapelo Zita so postavili klopi. Ko sem bila lani tam, sem tuhtala, da je odličen prostor za koncert.

Fina turca nasmeh

(+2)

nenap17. 07. 2018 20:35:50

Bagi je opisal tri poti mežikanje

So lepe

(+1)

babim27. 07. 2018 15:51:41

Ali kdo ve kakšne so razmere na poti sedlo Rudni vrh - Poldanjšna špica od bivaka do vrha? Hvala

mirank3. 01. 2019 18:34:03

Cesta do zadnjega parkirišča popolnoma kopna in suha. Steza do koče bratov Grego le tu in tam malo ledena-pozor zlasti pri sestopu, sneg se začne na uravnavi kjer je koča in potem je na stezi praktično povsod razen v tisti podrti grapi tik pod vrhom. Tam so (mogoče letos?)napeli tri kose jeklenice, kar predstavlja v takih razmerah, ki niso ne ti ne vi, solidno pomoč. Vreme se je na povratku rahlo pokvarilo, med kratkim postankom v Ovčji vesi pa nas je začelo kar konkretno zasipati.

Na sedlu-do tja se da z avtom a iz druge doline

Po 12h pa tak pogled na Montaž in Strmo peč

(+6)

lilyd16. 09. 2019 20:06:55

V nedeljo šestnajst planink in planincev, večina prvič na Poldašnjo špico. Iz Rateč do Trbiža, zavijemo v smeri Ovčje vasi in parkiramo v dolini Zajzera, končno prvič tu...kakšni čudoviti razgledi, vreme prekrasno. Začnemo na 1.000 višinskih metrih, pred nami je 1.300 višincev vzpona, pot je lepo speljana in višince zmerno premagujemo. Po eni uri smo pri koči Grego, pot skozi gozd naprej do sedla Rudni vrh. Še vzpon do bivaka Gemona. Sledi zadnji del, zahtevnejši del zadnje pol ure, olajšajo ga nove jeklenice, a previdnost ni odveč. Vsi iz naše skupine smo veseli na vrhu, občudujemo bližnje in daljne vršace...vse do Grossglocknerja, blizu pa Montaž, Viš, Strma peč, Višarje, Kamniti lovec, Mangart, Jalovec...Vodniki in pomočniki pomagajo pri sestopu, vsi smo srečni ob taki turi.

(+2)

alyas7. 09. 2020 11:34:32

Gore nad Rudnim vrhom (Sella Sompdogna) med Zajzero in Dunjo

Če se podate na greben od Poldašnje špice preko Piparjev do Dveh špic iz Zajzere in prek Rudnega vrha, je to kar dolga celodnevna tura, v poletju izberite bolj svež dan sicer vam bo na južnih pobočjih prevroče. Bolj praktičen in lažji izlet je prek Rudnega vrha povezati nasproti ležeči Poldašnjo špico in Krniško glavico, ali pa od izhodišča pri dveh mostovih (cca 2 km pod vrhom ceste) denimo samostojno obiskati Dve špici in Veliki Pipar.

A ker so me zanimali ravno Piparji, sem napravil en miks tega, predvsem iz razloga, da vidim kako so bili obnovili vzhodni pristop /bolj ko ne, je to zdaj ferata/ na Veliki Pipar. Odgovor je: odlično, jeklenice so nove, bolj debele, markacije in smeri vzpona dobro označene, izognili so se grapi, podrtiji in kamnolomu, vzpon poteka bolj po levi gledano navzgor. Pot je dobro zavarovana, a za navzdol jo vseeno ne bi priporočal, drobirja in posledično priložnosti za zdrs je kar preveč. Veliki Pipar ima potem travnat vrh in tudi iz zahodne strani (od Dveh špic) je nanj prav prijazen dostop, precej bolj zoprn pa je njegov sosednji, a malo nižji severni brat, ki seveda ni markiran, a vrh ima križ. Vsepovsod na poti in na teh vrhovih še vedno najdeš ostanke bunkerjev in opazovalnic iz I.svet.vojne in nekatere so bile umeščene tja res kot orlova gnezda, hmm se sprašujem, kako dobri planinci so bili včasih takratni vojaki.

Misel na greben Piparjev sem dokončno opustil, izgleda pretežko, čeprav pravo spoštovanje nikoli ne izvira iz strahu.

zemljevid - znane gore in poti nad Rudnim vrhom

zgodnje jutro v Zajzeri, pred nami Nabojs in Viševa skupina

Cesto za kočo Grego obnavljajo, pešpot gre desno za kapelico

božja pomoč ... na italijanskih poteh v hribih pogosto zraven

nad ruševinami in bivakom Gemona, nasproti Montaž

razgled na Viš in proti Slovenskim zahodnim Julijcem

veličasten razgled na dolino od Trbiža do Pontebe in avstrijske gore

razgled na Montaževo skupino, spodaj je sedlo Rudni vrh

... ki pripelje do strmega in zoprnega melišča

pogled nazaj, na ogromno melišče, ki smo ga prečili

na špice postavljene vojaške opazovalnice in položaji

na razglednem travnatem vrhu Velikega Piparja

pogled nazaj na hud greben proti Poldašnji špici

pogled proti Dvem špicam in zahodni Pipar

sosednji severni brat od Vel.Piparja, bolj zahtevno kot se zdi na sliki !

greben Piparjev, ... če ne poskusiš, ne veš

pogled na sestop do ceste, ki pelje iz Dunje na Rudni vrh, nasproti Krniška glavica

po cesti nazaj na Rudni vrh je cca 2km, če sekaš ovinke malo manj, ... oh, če imel bi zdaj vsaj kolo

na Krniško glavico je hoje malo manj kot piše na tabli

popoldanski pogled na Viševo skupino gora

pri ostankih vojaških objektov iz I. svetovne vojne na Krniški glavici

razgled v dolino Dunje iz Krniške glavice

pogled iz Krniške glavice na venec gora na drugi strani od sedla Rudni vrh

razgled na Višarje in Kamniti Lovec s poti v Zajzero

pozno popoldan v Zajzeri, kjer so urejena parkirišča zastonj

(+4)

bagi28. 07. 2021 13:20:50

Nekaj novic iz tega dela Julijcev …

Dolino Zajzere so dokončno povezali z sedlom Rudni vrh s precej široko cesto. Kakšen bo njen status mi ni uspelo izvedeti, jo pa sofinancira EU. Tudi dostop do koče Grego je iz tega razloga za pohodnike rahlo spremenjen, dobro označen in urejen. Koča je odprta, obiska veliko.

Planina Somdogna nad sedlom Rudni vrh je letos živa, kar se pozna v obilju ovac v okolici bivaka Gemona. Tudi na vrh se potrudijo, tako da je potrebno biti dvakrat previden velik nasmeh

. Bivak je bil tokrat odprt, so pa nekaj urejali okoli njega. Že dvakrat zaporedoma sem namreč naletel na zaklenjena vrata.

Razsuta grapa v vršnem pristopu je vsako leto bolj razsuta, nedavno obnovljena varovala so vsa v dobrem stanju. Da je Poldašnja špica čudovit razglednik, pa mi ni potrebno ponavljati nasmeh

. Priporočam.

Parkirišče v Zajzeri zgodaj zjutraj. Nekaj je bilo Čehov in Poljakov, večina so bili Italijani

Že tako široko obstoječo cesto so še razširili

Vršni del so potegnili na novo in se zaključi pri koči Grego

Pohodniška pot je spremenjena in dobro urejena

Koča Grego z odlično kuliso. Slikano s ceste

Planina Somdogna s tremi prijaznimi kužki, ki te oblajajo navzgor in navzdol :)

Žalosten pomnik iz prve vojne, betonirani pokrovi grobov

Ovce so posvojile pobočja nad bivakom Gemona

Poldašnja špica. Tako zgodaj ni bilo prav veliko obiska

Naborjetske gore z odlično potjo Sentiero Battaglione Gemona - CAI 649F

GPS sled prehojene poti. Naneslo je 9 km in 1100 višincev

(+8)

bagi15. 02. 2022 12:21:23

Poldašnja špica je pozimi hvaležen cilj, čisto enostavna pa vseeno ni. Predvsem na vršnem delu lahko trenutne razmere marsikoga obrnejo. V tem primeru bo tudi zavetišče Bat. Alpini Gemona pod vrhom odličen nadomestek in krasno razgledišče nasmeh

.

In kakšne so trenutne razmere …. markirana pot iz Zajzere do koče Grego je večinoma pod snegom, mestoma tudi poledenela. Veliko ljudi zato raje hodi po novi cesti. Ta je daljša, a zato bolj zložna in udobna. Od koče do sedla Rudni vrh je tudi dobro shojeno. Od tam naprej proti zavetišču gaz ni več tako udobna, je pa zjutraj trda in brez problema drži človeka. Od zavetišča proti vrhu se razmere lahko hitro spremenijo. Na grebenu je večinoma od vetra brušen sneg, midva pa sva na najožjem prehodu naletela še na strm, neprehojen zamet. V nadaljevanju je lažje. Sledi deloma kopen, deloma snežen prehod ob jeklenicah na vršni greben. Ta je mešanica zametov in trdega snega in tako gre vse do vrha. Povratek je potekal po isti varianti. Začuda se razmere vse do parkirišča niso bistveno spremenile.

Parkirava na zadnjem parkirišču v Zajzeri

Mraz grize in nekaj sonca kar prav pride

Koča je še trdo zapahnjena in spi zimsko spanje

Naprej gaz ni več tako utrjena kot do koče

Sedlo Rudni vrh. Cesta ni plužena, so pa vidne smučine

Greva po poti 609 v smeri Poldašnje špice

Osončena pobočja že kažejo kopne zaplate

Ni ga doma. Običajno je precej glasen :)

Gaz ni preveč udobna, je pa pomrznjena in drži človeka

Močan veter prejšnje dni je zamedel večino sledi

Hmm, tole pa ni več hec. Strma, izpostavljena prečka

Prečiva izpostavljen prehod in nadaljujeva ...

Zajle so večinoma zunaj, tudi skale so v pomoč

Vršni del je lažji, sneg mešanica betonaže in zametov

Poldašnja špica, odličen razglednik daleč naokoli

Pogled na Kanalsko dolino in okoliške vrhove

Ob povratku se razveseliva znancev iz PD Rašica

Jeklenice nama pri spustu še bolje služijo kot pri vzponu

Z derezami je treba predelati tudi nekaj skalovja

Na prečki je kljub vsem predhodnikom nastala le ozka gaz

Pogled nazaj. Člani PD Rašica se že vračajo

Pri njem srečava drago prijateljico :) Skupaj smo bili na Mont Blancu

Depandansa za štiri-tacnike. Danes ni obiska :)

Koča Grego. Do nje po novem vodi široka cesta iz Zajzere

Temperaturi se kljub soncu nikamor ne mudi

Gaz proti dolini je proti pričakovanjem še vedno kompaktna

Zaključujeva krog. Parkirišče je že objela senca

GPS sled prehojene poti. Naneslo je 8 km in 1000 višincev

(+16)

2061alessio15. 02. 2022 15:30:02

hei vi dva nasmeh

, prejšnji cetrtek smo pripravili gaz a vidim da tam pri precki ni pomagalo, sorry mežikanje

(+7)

bagi15. 02. 2022 18:39:15

Zdravo Alessio, sem se že spraševal kje si nasmeh

. In seveda hvala za gaz, tam čez sva jo pa prispevala midva velik nasmeh

. Lep pozdrav

(+3)

andraja15. 02. 2022 19:55:11

Kako je s plačilom parkirnine, se plačuje po urah? Je parkirni avtomat ali se plačuje lahko preko EasyPark-a?

(+1)

bagi16. 02. 2022 13:21:30

@andraja ... na zadnjem, najvišjem parkirišču parkomati ne delujejo. Za ostala ne vem.

(+1)

2061alessio16. 02. 2022 17:04:58

@bagi, to zimo sem veckrat na tekaške smuce velik nasmeh

blizu doma ker prijateli so veckrat zasedeni za ture in samo enkrat na teden ga mahnemo nekam tu naokoli ( Sagran, tromeja,mrzla dolina, florjanka...), slej ali prej nameravamo na Jof di Somdogna ker lansko zimo dvakrat nismo uspeli do vrha zaradi slabe podlage snega mrk pogled

,@ andraja parkirišce je ob cetrtih prosto, druge dni pa avtomat ( ce obratuje ) 6€ celi dan , namestili so obvestilno tablo.

(+4)

voluhar7. 03. 2022 16:17:58

https://tomazsarc.blogspot.com/2022/02/poldasnja-spica-jof-di-miezegnot-822022.html

(+1)

bagi16. 05. 2022 12:18:43

Že nekaj časa sva pogrešala visokogorje, zato sva se na hitro odločila za obisk pri bližnjih sosedih. Po obvezni jutranji kavici pri Davidu v Trbiža sva se zapeljala še nekaj kilometrov naprej in parkirala na urejenem parkirišču v Valbruni. Izbrala sva pot 607, ki naju je po zložni cesti dostavila na planino Raune. Od tu naprej vodi mimo kapele Zita lepa, udobna planinska steza. Cilj … Poldašnja špica.

A to je bil račun brez krčmarja. Celotno pot sva brez posebnih težav prehodila vse do sedla pod zadnjo strmino, tam pa nama je strmo, razmočeno snežišče preprečilo nadaljevanje. Vse skupaj je bilo prenevarno tudi z uporabo zimske opreme, zato sva obrnila in si za cilj raje izbrala bližnjo Malo Poldašnjo špico. Tudi ta je bila čisto hvaležen cilj, midva pa sva končno potešila lakoto po globokih razgledih velik nasmeh

. Bo pa sneg v osojnih legah vztrajal še kar nekaj časa, o njegovi kvaliteti pa ne bi govoril. Čofta !

Parkirava na robu Ovčje vasi in greva v smeri 607

Zložna makadamska cesta se le počasi dviguje

Planina Rauna z obnovljen pastirsko kočo

Posvečena je zadnji avstroogrski cesarici Citi

Višje prideva do razpotja, kjer zavijeva levo

Snežišč je na prvi pogled več, kot sva jih pričakovala

Sneg je čisto gnil, zato zimska oprema ostane v nahrbtnikih

Telovadiva po kopnih robovih in iščeva suhe prehode

Tudi ruševje nama občasno priskoči na pomoč

Sva že pod Malo Podašnjo špico, današnji rezervni cilj

Obeležje vojakom iz prve vojne tik pod vrhom

Pogled na zasneženo severno stran Montaža

Poldašnja špica. Zaradi strmega snežišča na levi sva opustila vzpon nanjo

(+4)

free16. 05. 2022 21:20:28

Z južne strani je popolnoma kopno, bila sem isti dan kot vi2, škoda, ker se nismo (spet) srečali. nasmeh

(+1)

ločanka13. 06. 2022 07:20:12

V soboto sva se povzpela na tale vrh, ampak za tiste res prave, daljne poglede, se bo potrebno potruditi še enkrat. Zakaj pa ne, saj sem bila jaz prvič na tem vrhu, po dolgih letih odlašanja, ja enkrat bo pa treba tudi sem gor.
V načrtu je bila krožna tura, a nisva bila sigurna, če se bo nama ljubilo pešačiti s parkirišča v Zajzeri nazaj do Ovčje poti. Sva rekla, bo odločitev padla na vrhu. A sva se prav hitro odločila, da se po tistem šodru ne bova vračala, greva raje poprobat še drugi šoder nasmeh

. In iz te zamisli je prav lepo ratala krožna tura. Spust torej preko bivaka Gemona, kjer je oblačnost začela že popuščati in preko Rudnega vrha do koče Grego, kjer sva odložila prtljago in se usedla k eni od krajnih mizic, kjer ti lep pogled proti Montaževi skupini ne uide. Ob kavici in pivu je čas kar hitro tekel, tako da sva tudi tu zapustila udobje in nadaljevala malo po potki, malo pa po novi cesti do doline. Od tu naprej nama sicer ni najbolj dišalo, ampak do avta se je bilo potrebno vrniti.

Pa nama je ratala prav dobra kombinacija poti, saj sva malo naprej od hiške Montasio zavila na gozdno potko, ki naju je pripeljala v široko prodišče potoka Zajzera in po njej sva hodila sprva po drobnem drobirju, kasneje pa med balvani dokler niso od vsepovsod privreli na dan studenčki in se oblikovali v živi potoček, ki je po produ brzel naprej proti Ovčji vasi. Tu sva stopila na breg, a sva se do vode še vračala, tudi do gostišča Oitzinger sva šla na oglede in spremljala odcepe poti do koče Pellarini. Tako sva si nabrala dodatnih šest km približno, a nama je bilo izredno všeč. Res všečna tale krožna tura!