Poldašnja špica - Jof di Miezegnot

Zelo lepi posnetki, osvežujoče drugačen razgled.

Do bivaka Alpini Gemona sem se odpravil včeraj 23.01. Prekrasno jasno jutro me pričaka v Zajzeri. Parkiram pri kasarnah, naprej s smučmi, do koče F. Grego je sneg pomrznjen, vendar gre, od koče naprej pa pršiča čez glavo. Na sedlu Rudni vrh prava zimska pravljica, tudi na planini podobna slika, razgledi prekrasni, sneg na drevesih, toplo sonce, ki pa snegu ni škodilo, po grebenih od Viša do Montaža je veter od JZ delal snežne zavese in ko sem prišel do bivaka se je navlekla koprena. Očistim vhod bivaka in vstopim, vpišem se v knjigo (zadnji vpis lani 30.12 prvi že 1.1, potem pa še več), potem se počasi pripravim za smučanje. En del odličen, po gozdu tudi solidno.

To zimo se odpravim že tretjič tja gor. Čeprav greva z Marjeto glede na praznični dan precej pozno in niti nimava namena na vrh, drživa se namreč reka, ki ga je nekoč izgovoril slavni Kugy in pozneje tudi zapisal, gre nekako takole: " tega dne nismo nič plezali, ležali smo med rušjem gledali gore in oblake nad njimi in imeli smo se prav lepo". Sva sprva izbrala za cilj kočo Grego, potem planino Rudni vrh, pa bivak Alpini Gemona in nazadnje pristala na vrhu. Lep jasen, topel dan, snežne razmere odlične, sestop brez težav, na praznični dan izredno malo ljudi, končala pa v baru Jof Fuart v Ovčji vesi (Valburna) pri gospe Pauli, ki ima že 85 let, pa še vedno krepka in čila streže v svojem baru in je še posebej vesela takih obiskovalcev, kot sva midva z Marjeto, čeprav sama nikoli ni hodila v gore jih kar dobro pozna. Še vedno se dobro spominja Juliusa Kugyja, ko je zahajal v Ovčjo ves.

Ko zapihan od JZ in gore na prelomu med morjem in gorami zagrne megla se je potrebno podati bolj proti severu. Jezerska dolina me ni zanimala, že nekaj časa pa me je vleklo v Zajzero. Tokrat parkiram kar na koncu Ovčje vesi (Valbruna) in grem po cesti proti planini Ravna. Nekoliko dolgočasna pot, pa vendar v dobri uri pridem na planino. Kratek počitek, nekoliko višje še ogled kapele Zita in po stezi naprej proti Poldašnji špici. Sonca kar precej, vetra tudi in tudi vlaga se je poznala v zraku. Po isti poti se mi ni ljubilo nazaj, zato sem jo mahnil po JV grebenu kjer je polno ostankov vojnih objektov. Nižje ujamem neko staro stezico in jo tudi hitro izgubim, pa spet najdem in izgubim. Sestopim nekoliko sitno prav v grapo, ki jo spodaj v koncu Zajzere premošča most. Sledi še 4 km ceste po eni najlepših dolin do Ovčje vesi.

Prazničen dan in praznično odeta Zajzera. No cesta je bila zasnežena, vendar brez težav prevozna do zadnjih parkirišč z ustrezno opremo seveda. Ker sem pozen je na parkirišču že nekaj avtomobilov, krpelj ne jemljem, ker računam, da bodo dobri ljudje že naredili gaz, na smuči pa tako še nekaj časa ne bo niti za misliti. Snega je v dolini sicer le kakih 5 cm, tako, da gre do koče Grego brez težav, še celo po kopnem, naprej pa vodijo le troje sledi in že na planini Rudni vrh se en par sledi obrne, pred mano sta torej le še dva. Nekoliko višje ju dohitim, mladenka in mladenič iz Ljubljane sta naredila lepo gaz, sedaj grem naprej jaz, da si malo oddahneta, toda že pri bivaku Alpini Gemona me dohitita in spet si izmenično utiramo gaz do vrha. Sneg se ponekod vdira do kolen, star je premočen z nekaj skorje, novega pa ni niti 10 cm. Toplo, sončno in razgledno. Del poti se vračamo skupaj, potem pa jaz malo zaostanem. Vedno lepa tura, koča Grego je odprta.

Triglavski, vidim,da si tudi ti omamljen od lepote teh krajev.Midva z možem večkrat zaideva sem, vendar bolj v poletnem ćasu.Letos sva bila s kolesom kar nekajkrat do zadnjih parkirišč.Startala sva v Mojstrani. Je pa hudo neurje kar močno prizadelo to čudovito pokrajino. Meni je Krniška glavica bolj ljuba od Poldašnje špice, saj je z nje tako popoln pogled na Montaž.Zanima me, ali je koča Grego odprta vsak dan? Pa še to me zanima: ali ustrezna oprema pomeni verige ali zimske gume? Triglavski, zelo rada berem tvoje prispevke, si mi dal že marsikatero idejo za turo. Zanima me ali sta se srečala z Allessiom? Želim ti veliko užitkov v gorskih potepanjih in trdno skalo v letu 2010 in seveda vse najlepše v Novem letu.

Ne vem, če sem ravno omamljen, vsekakor pa so Zahodni Julijci vedno vredni obiska, kot tudi Naborjetske gore, Zajzera je lepa dolina, ravno prav blizu in ne predaleč, z njenih gora pa se vidi daleč, tudi na Karnijske Alpe, kamor tudi sicer bolj pogosto zahajam, pa gneče ni skoraj nikoli, pa tudi pozimi je na pobočjih Poldašnje špice ravno dovolj sonca, skratka vedno priljubljen cilj. Res je v začetku semptembra neurje nanosilo veliko grušča v dolino, tudi sicer opažam, da to dolino vedno bolj zasipava, podobno pa se dogaja skoraj povsod, veliko grušča je tudi v Remšendolu, pri nas pa je tak primer recimo Zapoden. Krniška glavica bo morala počakati še na kak meter snega, potem pa grem zagotovo spet gor s smučmi uživat poglede na severno ostenje Montaža. Glede koče za sigurno ne vem, sem pa že večkrat naletel na odprto ob vikendih, danes ni bilo nič s stop pit. Zimske gume so bile danes dovolj, čeprav sem na nekaterih videl tudi verige. Sem vesel, če komu kak opis koristi, hvala. Ja z Alessiom se že osebno poznava, zelo prijeten mož. V bistvu voščim enako, pa mogoče se kdaj srečamo. Lp

Prejšnji teden,ko je bil lep vreme,sva jo mahnila na Poldašnjo špico iz doline Zajezera.Lepa in lahka pot.Vseskozi naju je spremljal Montaž.Snega ni na stezi nikjer več.Koča Grego je bila odprta (ponedeljek).

Zjutraj ob 8.00 parkirava v Zajzeri. -3.5 stopinj. Jasno nebo, obetal se je čudovit dan. Na poti do koče Grego se hitro ogrejeva, nekaj poprhov snega na poti, drugače nič posebnega. Koča zaprta. Od koče do sedla Rudni vrh nekaj cm snega in poledenelo. Od sedla do vrha pa malo mešano: ponekod povsem kopno, v malo bolj senčnih predelih na poti do 10 cm snega, če stopiš malo izven poti ali ubereš kakšno bližnjico se lahko ugrezneš do kolen. Sicer pa na prisojnih legah sneg vidno pobira, so bile opazne razlike že v času med vzponom in sestopom. Drugače pa tokrat hvala vremenarjem, da so se zmotili v naše dobro…napovedanih pooblačitev od zahoda ni bilo od nikoder, razgledi fenomenalni. Na vrhu je močno pihalo, vendar ker sva bila povsem zimsko »opravljena« sva v občudovanju razgledov vztrajala dobro uro. S seboj sva imela vso zimsko opremo, pa sva si ob sestopu, ko sva šla »malo po svoje« nadela samo gamaše, drugega nisva potrebovala. Aja, na nekaj sva pa pozabila (se pozna, da je to prva malo bolj »snežna« tura letos – pozabila sva na palicah zamenjati tiste »mičkene« krogce za večje krpljice, kar se je v snegu občasno izkazalo za malo moteče.

Na sliki št. 12: pogled proti Mangartu in Jalovcu ! Montaža ni na sliki.LP

Jao... hvala panda, seveda je Mangart...se vidi, da je bila ura zvečer že pozna, ko sem tole gor dajala...

Vabljivo! Bo treba pripravit zimsko opremo in se odpravit na te konce!

Zimska oprema je že nekaj dni nameščena, zato sem šel. No cilj bi lahko bil tudi kak drug, ampak sem šel preprosto za soncem, meteo.fvg se ni izneveril. Cesta je seveda kopna in še dobršen del pobočja, le pod kočo Grego je nekaj gnilega snega. Po cesti na planino Rudi vrh je sicer sneg, pa tudi kopne kolesnice traktorja. Od planine naprej je že narejena gaz, vendar le do bivaka bat. Alpini Gemona. Sneg je bil gnil, občasno je premočno grelo sonce, megle, ki so divjale od JZ so zakrivale in odkrivale dva velikana Zahodnih Julijcev. Na vrhu bi me skoraj obrilo, zato sem jo hitro pobrisal nazaj. Na poti v dolino sem srečal še kakih 10 pohodnikov, koča Grego je bila odprta, vendar se nisem ustavljal, steza do parkirišča v Zajzeri pa blatna. Tu in tam kakšna veja in tanjše deblo zapirajo pot, sicer pa že več let nič hujšega, samo lepota je tam večna.
Sabina sem mislil, da boš danes tam gor, se bi po dolgem času spet srečala, ko sva se že ob nasprotni gori spoznala.

Zajzera kot vedno lepa in zasnežena. Do koče Grego in naprej proti vrhu lepo zgažena pot, smučanje odlično, več pa na slikah.

Igor Pozdravljen!

Kaj imaš kaj ročne "zavore" za te strmine?
Lepi užitki za sprostitev duha.
Srečno!

Imata pa s prijateljem kondicije za izvoz
Super turca, krasn vrh...Kakšna pa je cesta do Zajzere?

Hvala, cesta v Zajzero je do kasarn asfaltirana,kopna in suha, parkirišča lepo urejena, naprej do planine pa zasnežena.

Hvala Igor, v ponedeljek me bo pot zanesla tja.

Danes na Poldnašnji špici iz Zajzere. Razmere in razgledi kot jih je zgoraj opisal Igor. Dodal bi le to, da še nisem doživel tako lepega spusta: ob 10h ko sem se pričel spuščati je toplo vreme in sonce ravno toliko ojužilo sneg, da je na shojeni stezi naredilo dober prst ojuženega, po katerem je navzdol šlo kot raketa. Od vrha do zadnjega parkirišča pri kasarni sem prifrčal v uri in dvajset minut(z vključenim pivom pri koči!). Pa naj še kdo reče, da smo abrahamovci za odpis.

Včeraj sva obiskala ta malo obiskani najvišji vrh Naborjetskih gora. Kljub kar zgodnjemu začetku v Zajzeri je temperatura obetala pravi pomladanski ali celo bolj poznopomladanski dan. Sneg se začne tik pod kočo F Grego in se mestoma predira še preden ga dobro obsije sonce. Manjše kopnine v predelu planine, potem pa v gozdu v glavnem strnjena snežna odeja, ki se predira v povprečju na vsaki peti korak. Pri zavetišču mučno prečenje pobočja (Avstrijec pred kočico moje godrnjanje pri kobacanju pospremi z nasmehom in Ih wais..)in grape a od tam do vrha povsem kopno in kot je v tem predelu gora v glavnem povsod, izredno krušljivo.
Z vrha čudovit razgled na vse strani, le med Strmo pečjo in Karnijci se pojavlja začetek smoga. V smeri Špranje in severnega ostenja Špikov se vidijo dolgi jeziki plazov, katere je bilo slišati po 9h.
Pri spustu pred poldnem srečava kar nekaj vzpenjajočih pa tudi pri koči Grego že ropota agregat, kar pa naju ne premami in turo raje zaključiva v Ovčji vesi.