Monte Paularo in Monte Dimon

Čudovito poleti, ko se na planini pase živina, pozimi v dobrih razmerah odlična smučarija. Lp!

Zdravo maja,sm poznavalec prve svetovne vojne tako na naši soški,italijanski,kot zahodni in vzhodni fronti,vojna v karnijcih se je dogajala med avstroogrsko in italijansko armado od leta 15 do leta 18 leta,karnijske alpe so bile takrat del italijanske fronte,ki se je razpotegala precej daleč v dolomite in tirolsko ,strelski jarki so pa še vidni znak,kaj se je dogajalo vojakom,ki so trpeli in umirali v v oblakih granatnih eksplozij in rafalih strojnic,padlo je ničkoliko tisoče italijanskih vojakov,ker so seveda bili številčnejši in mnogo avstrijskih ,vendar z manjšim številom žrtev,ker jih je bilo veliko manj.

1915-1918

Kolikor jaz vem je bila Italija spočetka nevtralna v I. sv. vojni in bi taka ostala, če jim ne bi zavezniki obljubili veliko ozemlja Avstro-ogrske, če jo napadejo t.j. jo z dodatno fronto pomagajo oslabiti.

Ta ozemlja so po vojni res dobili med drugim Južno tirolsko, Istro, Reko ter slovensko ozemlje do rapalske meje. Del teh ozemelj smo po II. sv. vojni sicer dobili nazaj, del(Tržaško in Goriško območje, ki niso bili nikoli italijanski ampak pod Avstro-ogrsko) pa je žal za vedno ostal pod Italijo. Tudi Avstrijci so Južno Tirolsko za vedno izgubili.

Frontna črta je v času 1.Svetovne vojne med obema monarhijama potekala v glavnem po mejah sedanje It pokrajine Trentino-Alto Adige (od Švicarske meje) preko Marmolade, prelaza Falzarego, iza Treh cin na prelaz Monte croce di Comelico. Kar sprašuje MajaO; to je Karnijske alpe pa se frontna črta in meja med državama ni praktično nič spreminjala. Na tem delu Fronte razen v 6.bitki na področju Val Sugane tudi ves čas vojne ni bilo tako hudih bojev kot so bili na Soški fronti. Zakaj je razumljivo če si ogledaš konfiguracijo terena. Naprimer pri vzponu na Monte Cevedale (Zufallspitze)v pogorju Ortlerja kjer so "boji" potekali najvišje, je še vedno pri koči Cassati (3269m) vidno vse polno bodeče žice, točka Trije topovi z ostanki treh topov je še višje. Kako naj bi se tam "pretepali" pa mi ni preveč jasno.

padlo je ogromno vojakov,se sm šteje tudi bolezni in plazove pozimi,ki so vzeli tudi veliko žrtev,posledično pride precejšnje število,v glavnem so italijani zmagali na papirju z drugimi zavezniki antante,šlo je pa zgolj za željo po ozemeljskem širjenju kot so jim obljubili zavezniki,niso pa bili pripravljeni na totalno vojno,takorekoč je bilo poveljstvo od dna do vrha na psu v strateškem vidiku,avstrijsko pa bolje organizirano in taktično na konju,ni vse v številu,vse je v organiziranju

Tudi v kraju Timau je vojni muzej.

prekrasen dan,današnje razmere!

Je v zadnjem tednu mogoče kdo obiskal te konce? Zanima me prevoznost ceste do Valdajerja in višina novega snega, če ga je kaj padlo. Se ve, kje je ta lokalna gostilnica, ki je MajoO očarala s starimi fotografijami?

kuku, res nihče? Drago40, lahko napišeš, kje ste štartali?

Hvala, MajaO, se mi že cedijo sline - po cucini tipici in hribih

montura imaš zas. sporočilo.
lp Drago

Včerajšnji dan je bil pravi, čeprav je odločitev padla šele sredi dopoldneva, tako da sem pričel s hojo šele opoldne.
Je bil pa sneg ob vzponu in vrnitvi enak - gnil.
Pred letom sem na Monte Amariana zrl na hribe proti severu, prepredene s potmi iz I. svetovne vojne.
Monte Tersadia je bil prvi,ki sem ga obiskal prejšnji teden.
Monte Dimon včeraj,je nadaljevanje.
Monte Terzo upam, sledi.

https://plus.google.com/photos/113334581701584163856/albums/5871053831205026577

Čeprav je sonce že dobro obsijalo vrhove C d Timav in Cogliansa, smo mi parkirali v senci na planini Pramosio. Začeli smo po stezi 404 v smeri M Paulara; pobočja so sprva porasla z grmičjem, višje pa je vse več ali manj travnato. Zanimivo, da smo na grebenu med vrhovoma še našli busnice-sicer skladno z datumom bolj proti koncu roka uporabe. Na povratku z Dimona smo na sedlu Fontanafreda zavili desno in mimo vrha Crete d mezzodi prečili na 407 ter se mimo zaprte koče Morgante vrnili nazaj na planino.
Lep dan z razgledi za vikat, temperatura na 2000 okrog +15. Če se prav potrudiš in kje v stalni senci usedeš je snega tudi do ri..

Monte Dimon
V soboto sva se odpeljala najprej proti Paluzzi,potem desno proti majhni vasici Ligosullo in za tem levo proti Castel Valdaier. Pot je asfaltirana in čista. Kraj ni tako hudo obiskan kot npr. Cima Bella in monte Cocco. Dve uri netežavnega vzpona in si popolnoma v neki drugi dimenziji obdan od Karnijskih in Julijskih vršacev. Predvsem pa te taki vzponi razbremenijo, osvobodijo brezveznih bremen, ki si jih skoraj nevede naberemo v vsakdanjem življenju. Tokrat so bile razmere idealne in smuka prijetna, čeprav seveda kratka.

V nedeljo sva se ponovno vzpela na ta vrh, tokrat sva peljala s seboj tudi najino posvojeno psičko Doro. Sem vesela, ker se je hitro naučila, da ne sme teči za smučarji in skakati nanje. Tokrat je bilo kar precej ljudi in parkirišče pri gradu je bilo tako polno, da sva morala avto pustiti nekoliko nižje. Tudi tokrat idealne razmere za vzpon in spust.

Tudi jaz sem v nedeljo obiskal Nedis in Dimon. Ker sem začel zgodaj, je bilo parkirišče povsem prazno, navzgor grede sem poslušal tišino in bil na Dimonu pol ure sam in neizmerno užival Smuka imenitna

https://tubojan.blogspot.si/2018/01/monti-nedis-in-dimon-turni-smuk.html

nedelja, 19.8.2018

Za zaključek počitnic me je princeska peljala na imeniten potep po vrheh, ki sva jih že poznala, a jih s te strani še nisva obiskala. Planina Pramoiso je zjutraj samevala in na poti do vrh Dimona sva bila sama. Le na Paularu so se pasle ovce, pod njim pa je na koncu ceste zamolklo bevskal pes. Z Dimona sva se spustila do jezera, šla skoraj okoli njega in se nato mimo casere Montelago povzpela na Paularo. Tam sva imela družbo, tako moje, kot pasje sorte in predstavo, ki so nama jo odigrale ovce, ko so se glasno beketajoč selile iz enega na drugi konec pobočja. Ko sva se vrnila na Pramosio, je tam parkirišče pokalo po šivih od pločevine in ker je bilo tudi na terasi gostišča vse črno ljudi, sva se odžejala kar v bližnjem vodnjaku. Princeski sem se zahvalil za prijeten potep, katerega nekoč pozimi ponovim. Na zgornji planini je namreč bivak in nad njim Avostanis, tako, da bi dvodnevna turnosmučarska tura v teh koncih znala biti privlačna. Čudovit dan

https://tubojan.blogspot.com/2018/08/monti-paularo-in-dimon.html

Je ponovno prišel čas, da se odpravim v Karnijske Alpe. Začnem pri gradu in gor po peš poti najprej na vrh Monte Neddis in naprej na Monte Dimon ter na koncu še Monte Paularo. Pot v kombinaciji vsega še največ trde podlage...nazaj po cesti....

Danes na snidenje s soncem v Karnijce, natančneje na M. Neddis, M. Dimon, M. Paularo in do kote 2020.
Razmere: snega je zgolj za vzorec, veter na trenutke precej močan, ponekod poledenelo.
Zimska oprema ni bila potrebna.