Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Mangart po ferati via della Vita / Stran 3

Mangart po ferati via della Vita

Natisni

freeskies7. 09. 2011 20:56:58

Zdaj mi je jasno kje ste šli, obšli ste Kotovo špico.

CarpeDiem2477. 09. 2011 21:00:30

Tako je, nekako po vzhodni strani sva jo zaobšla in (v ranjenem stanju) ni bilo nič kaj fletno hodit! Še posebej grozno je ko se po melišču zelo hitro spuščaš (takrat sem tudi izpil vso tekočino, ker je bil cilj navidezno blizu), potem pa je sledil ponovni vzpon po melišču, kriza cool

freeskies7. 09. 2011 21:06:39

Ja, saj tam na sedlu med Vevnico in V koncu špico zgleda navidez prehodno melišče do konca dol do Tamaraja. Če pazljivo pogledaš, pa vidiš da se na koncu dol odlomi nasmeh

. Sicer bi zagotovo obstajala pot in bi vsi hodili po melišču dol. No, fajn da se vam je dobro izšlo! Tista "pot" po kateri ste šli do Kotovega sedla pa je verjetno kak ostanek steze Trentarskih divjih lovcev, ki so prišli lovit na Kranjsko mežikanje

CarpeDiem2477. 09. 2011 21:12:39

Če se prav spomnim, sva videla celo neke ostanke zarjavele prastare jeklenice (govorim o tem delu, ko praviš steza divjih lovcev), tako da je tam bila nekdaj pot, žal pa opuščena sedaj.

freeskies7. 09. 2011 21:33:16

Ostane samo spomin na stare dobre čase mežikanje

2061alessio10. 09. 2011 14:36:10

zdravo, dobil sem neuradno informacjio da Gorski vodniki FJK so popravili ferrata "via della vita", prosim ce nekdo jo bo naredil vzgor ali vzdol naj sporoci in poslika, vnaprej najlepše hvala.

nata2411. 09. 2011 16:32:43

Danes je bil pa dan za ferate. Od Mangartskih jezer po Via Italiana na Mangart. Na poti vse ok. Spust po travah proti Škrbini in proti Malemu Koritniškemu Mangartu. Markacije so zelo obledele, je pa polno možicev in ni problema najti pot. Z MKM proti bivaku Tarvisio je pa zelo krušljivo in je potrebno res paziti, saj vse leti. Za gor verjetno ni problema. Nato pa še po Via Della Vita nazaj v dolino. To pot so res popravili. Pri železnih ploščah je sedaj jeklenica, pa še na nekaterih mestih, kjer je prej ni bilo, so jo dodali.

janez95812. 09. 2011 09:35:49

Zdravo, 10-11 sept. sem šel čez Via della vita, ki je lepo obnovljena. Še zveži ostanki vrtanja.Vse drži kot bribito.Mogoče bi bilo potrebno dodati nekaj jeklenice, v spodnjem delu, proti vrhu Vevnice.

freeskies12. 09. 2011 20:23:07

Včeraj smo se povzpeli po Via della vita na Vevnico, prečili greben Ponc ter se po ferati spustili nazaj do Belopeških jezer. Via della vita je na nekaj mestih obnovljena, predvsem na delu pod razgledno poličko - ob verigi je dodana nova jeklenica nekje do polovice, naprej gor je stara jeklenica, ki je še OK. Jeklenica je dodana tudi na dveh mestih na "platah" pod lojtrco. V splošnem so varovala v solidnem stanju, še vedno pa je na enem mestu ena od skob razmajana, kot sem napisal že v enem od prejšnjih postov.
Na grebenu Ponc je zavarovan spust iz Vevnice v škbino proti Strugu ter spust po strmini proti Srednji ponci. To sta tudi edini mesti na grebenu, kjer so po mojem mnenju varovala potrebna. Drugje so zarjavela in potrgana. Seveda govorim v imenu tistih, ki radi poplezavamo in uživamo na relativno samotnih in izpostavljenih poteh. Če bi pot v celoti obnovili, bi bila verjetno deležna množičnega turizma...

ksena3. 10. 2011 12:06:37

S parkirišča pri Belopeških jezerih sva se s prijateljem namenila na prečenje grebena od Vevnice na Mangrt. Po ferati Via della vita ki je, kot je bilo objavljeno, odprta, je na za mnoge problematičnem mestu na novo nameščena jeklenica, ki olajša vzpon po trebušasti steni. Po kratkem martinčkanju pri bivaku Tarvisio sva se po slabo markirani poti vzpela do vstopa v zavarovan plezalni del poti na Koritniški Mangrt, ki je po najini oceni mogoče celo malo težji od same ferate Via della vita oz. zahteva malo več spretnosti. Nadaljevanje poti po gruščnatem delu usmerjajo redko posejani možici, nekje pa se je treba odločati kar samostojno. V megli je orientacija težka in hoja daleč od priporočljive. Med prečenjem se je treba spustiti tudi globoko v škrbino in po strmih travah ponovno vzpeti do sedla v zadnji četrtini poti na Mangrt. Na vrhu gneča kot se spodobi za najlažje osvojljiv dvatisočak (če se seveda pripelješ do sedla na 2000+), pa vseeno sva kar nekaj časa posedela. Vredno je bilo, saj so bili razgledi res veličastni. Sestopila sva po Italijanski do odcepa za bivak Nogara in mimo njega do izhodišča.
Časovnica...zgolj za orientacijo:
Parkirišče - vstop v ferato - 2 uri
ferata in do bivaka Tarvisio - 1,5 ure
bivak - vrh Mangrta - 2,5 ure
Mangrt - izhodišče - 2,5 ure.
Hoja in vsi postanki je od avta do avta trajala 10 ur.

prehod čez ogrado na pot proti bivaku Nogara

ogo15. 10. 2011 15:26:21

Pozdravljeni!

Mi lahko kdo pove če je pot kopna oz. kje bi lahko naletel na težave?

Lp

ogo19. 10. 2011 14:21:24

Včeraj nam je uspelo prehoditi omenjeno pot. Kar se tiče poti je za moje pojme zelo zelo slabo označena. Pot je bilo potrebno res iskati. Pri skali s spominskim obeležjem smo se vzpeli naravnost pod steno, kar je bilo popolnoma zgrešeno kot smo pozneje ugotovili. Od bivaka Busettini smo pot najlaže našli s pomočjo postavljenih možicev. Hvala predhodnikom za to. Tudi sami smo dodali kakšen kamen da bo pot še bolj vidna. Edino težavo na poti je predstavljal poledenel spust proti vstopu v steno kjer je veriga. Zajla je na tem mestu namreč utrgana. Drugače pa je bil to lepo preživet jesenski dan.

za nami je vstop v steno, mi pa smo se držali desno - bo naslednjič bolje

(+1)

ljubitelj gora26. 10. 2011 21:42:43

@ogo
Pa vam je le uspelo speljati najbolj zahtevno turo, šele tedaj vem o kateri poledenitvi si mi govoril.

zvončnica31. 08. 2012 14:25:16

Tokrat sva si zaželela feratto Via della Vita ( pot življenja), nekoč Via della Morte ( pot smrti ). Zame je tako lepa, kot je lepo življenje velik nasmeh

. Že kar nekaj časa sva z mojim prijateljem, soplezalcem razmišljala o njej, pa sva se dogovorila in zjutraj ob 6 uri štartala z Mangartskega sedla.
Ko sva zjutraj prihajala proti Mangartskemu sedlu, sva že precej visoko na Mangartu, skoraj pod vrhom, zagledala lučke, pa sem jih malo posvetila z lučmi, vrnili so nama pozdrav z žmiganjem čelke, o, lepo jezik

, srečni oni, sva si rekla, pravkar bodo zagledali sončni vzhod tako visoko jezik

. Že začetek dneva je bil pozitiven, skratka enkraten velik nasmeh

Z Mangartskega sedla sva se usmerila levo dol do bivaka Nogara, prečila dvoje melišč in se spustila zopet levo po gozdu do križišča poti za feratto Via della Vita. Ta pot se tam sreča s potjo z izhodiščem z Belopeških jezer. Potem pa še dvig do izhodišča za vhod v feratto.
Feratta Via della Vita je razgibana,razgledna,zračna ter dobro urejena in varovana, z eno besedo prekrasna.
V feratti sva večkrat zavriskala, ker je odmev velik nasmeh

.
Ko sva se povzpela do bivaka Tarvisio, sva si spočila, se okrepila, se nagledala lepot okoli naju in nadaljevala pot preko Koritniškega malega Mangarta ( tu je pot zelo slabo označena in sva potrebovala kar nekaj časa in truda ). Na Koritniškem malem Mangartu sva prižgala svečko pokojnima Tamari Likar in Pavlu Podgorniku, ki sta žal leta 1982 preminula v severni steni Mangarta. Nadaljevala sva pot naprej do Hude Škrbine, preko Strmih Trav, kjer je potrebna pazljivost in sestopila po poti, kjer se pot pridruži italijanski poti z Mangarta nazaj na Mangartsko sedlo.
To je bil dan D,kakor se temu reče, lep, sončen, brezhiben, na vsakem vrhu sva videla vse kar sva si zaželela, plezanja ravno dovolj za en dan velik nasmeh

šopek za lep preživet dan na poti življenja

(+11)

dprapr31. 08. 2012 16:26:21

Zanimiva kombinacija poti!
Lepa tura.

(+1)

IgorZlodej31. 08. 2012 16:40:29

Čestitam @zvončnica. Tudi jaz sem šel enkrat podobno, s tem, da sem šel s sedla dol kar po grapi desno od Plazja, se pride hitreje, kot mimo Nogare, sem pa takrat poleg MKM vdel še vrh Mangrta in sestopil po slovenski mežikanje

, pa kakih 15 let mlajši sem bil kot danes zavijanje z očmi

(+5)

zvončnica31. 08. 2012 16:48:33

Ja, hvala, vama velik nasmeh

Igor, res je, veliko je teh poti, tako različnih, vsaka je po svoje lepa in zanimiva, je pa tudi to res, da si še vedno mlad in občudovnja vreden nasmeh

(+3)

lozarbogdan31. 08. 2012 17:15:53

Čestitke

zvončnica in seveda soplezalcu,tudi v mojem imenu!!!

(+2)

gorskidecek31. 08. 2012 18:45:38

zvončnica ! naj se ti še tukaj iskreno zahvalim in ti še enkrat čestitam za tako lepo planinsko turo, katero sva skupaj prehodila, oziroma bolj preplezala...Ne zameri, če sem ti na koncu te poti preveč stisnil roko..veš pozabil sem, da lahko tako nežno bitje, kot si ti, premaga tako velike napore. Veš, ko je jutranje sonce pozlatilo planinske vrhove, sem se počutil, kot v pravljici..Takrat sem ti rekel "živeti je lepo"...Dan se je začel in potem še nadaljeval pravljično...Brez problemov sva dosegla bivak Tarviso...Brez problema sva prišla na Mali Koritniški Mangart, kjer sva prižgala svečke in se spomnila tragično preminulih alpinistov..Tamare in Pavleta..Pot naju je vodila naprej preko Strmih trav do Mangartskega sedla...Fizično sva bila prijetno utrujena...toda zelo srečna...