Lopa (2406 m)

Lahko bi, pa sem vseeno mislil, da bi morda tukaj hitreje našel odgovor, glede na to da nameravam že čez vikend iti tja gor.
Sicer je pa tako, da odgovore na večino vprašanj, ki so postavljeni tukaj, lahko vsak sam najde tako ali drugače - in seveda, en način je z vprašanjem na tem forumu :>. Pa brez zamere.

Hrib, morda ti bo moj zapis kaj pomagal:

http://www.gore-ljudje.net/novosti/39837/

Sicer pa tako kot je zapisal solido: Mihelič - Julijske Alpe.

Lopa je opisana tudi v teh dveh vodnikih:

- http://www.sidarta.si/gornistvo/zahodne-julijske-alpe.html

- http://www.sidarta.si/gornistvo/julijske-alpe-gore-nad-soco.html

Srečno!

Najlažji pristop na Lopo vodi sprva po poti 627 v smeri Črnelskih špic oz. Hudem Vršiču.Ko Lopo po poti že obhodimo,jo na primernem kraju urežemo levo na sedlo,kjer plezamo I,II težavnosti.Naprej v slabe pol ure na vrh.Takoj čez južne travnate strmali pa nikar!.S Prevale je do vrha eno uro hoda.

Viharnik, tukaj nekaj ne štima. Če misliš pot, ki s Prevale vodi po slovenski strani, le-ta (kolikor jaz vem) ni oštevilčena. Če pa ciljaš na pot po italijanskem ozemlju (pristop na sedlo vzhodno pod Lopo je precej lažji in nanj zavijemo DESNO in ne LEVO) je to pot št.636 in (kvečjemu) 637 in ne 627, ki jo najdemo pod Divjo kozo.

V mislih sem imel vzhodno stran,seveda tu zavijemo desno,kot je popravil Gorazd.Številke pa se z leti verjetno spreminjajo,namreč imam vodnik z leta 1985 Mihelič,Petkovšek,Strojin-Julijske alpe.no vsseeno je ta opis za vzpon na lopo najlažji.Morda bo Triglavski povedal kaj več.

Na Lopi sem bil tako z južne kot severne strani, s tem, da je severni pristop precej lažji. V obeh primerih je potrebno na sedelce na vzhodni strani, potem pa bolj ali manj po grebenu na vrh, meni se je zdelo, da I. težave ne presežejo. Se pravi s Prevale gor do gradbišča, kjer se poišče neoznačeno stezico pod steno Vršičev pod Lopo, potem pa poiskati prehod na greben in na vrh. Bi pa znalo biti na severni strani še kakšno snežišče, nisem pa tam hodil v zadnjem času.

Včeraj, z jajcem do postaje D – Kanin. Današnji cilj je bil brezpoten vrh Lopa. Ker so se dvigovale megle se nisva upala gor po grebenu z južne strani (danes ogledna tura, greben kdaj drugič). Normalni dostop poteka po severni Italijanski strani po melišču. Melišča in skale so bile še vlažne in mrzle od jutranje rose. Steza je označena z možici (celo zbledelo markacijo sva videla?). Pred vršnim delom sva se navezala, ker nisva vedla kaj nas še čaka do vrha. Povzetek: plezanje je »I« težavnostne stopnje in nikjer ni problematično (izpostavljeno). Sestopili smo brez dodatnega varovanja. Po položnem delu grebena smo se sprehodili do škrbine med Lopo in Vršiči pod lopo (grebenski predvrhovi). Zaradi oblakov ni bilo videti celotnega poteka grebenskega prečenja. Ocena: težavno (sitno) mesto predstavlja centralna škrbina (skale in trave z naklonom cca. 70 stopinj) in grebenska rez kje je treba obvezno uporabljati vrv za varovanje. Spotoma smo še naskočili Prestreljenik in nazaj z zadnjo vožnjo v dolino na pivo in kovanje planov za naprej. Lep pozdrav iz Kopra.

Me je kar zanimalo osvojiti ta vrh (dobro priložnost sem sicer zamudil 2 tedna nazaj). Sem ti oz. vam, poslal zasebno sporočilo glede opisa poti.

Opis je na TKG, tukaj pa nekaj slik, vzpon opravil danes.

Pred nevihtno in po prognozah zelo hladno fronto sva se iz Neveje po lepi mulatjeri 636 odpravila proti Konjskim policam pod Lopo. Brezhibno jasno nebo se je od SZ hitro spreminjalo v oblačno pregrinjalo. Še dobro, ker sicer bi se scvrla, ko sva prišla iz gozda zahodno od Monte Poviza-Pobiča. Nekje nad ostanki kasarne Poviz sva nadela smuči in se po snežnih poljanah, ki so bile tokrat na površju nekoliko gnile povzpela na greben Konjskih polic. Ves čas so naju spremljali prelepi pogledi na italijanski del Zahodnih Julijcev, z grebena pa tudi pogled, ki je segal vse od Jalovca, Triglava do Matajurja in še dlje. Zaradi naraščajoče oblačnosti se prav dolgo nisva mudila gor in sva odsmučala po smeri vzpona. Sledil je še sestop po lepi mulatjeri V Žlebe, nato pa v Baito na okrepčilo. Lepa turca, ki jo je možno izvesti tudi krožno bodisi preko sedla Robon ali sedla Golovec.

Potem, ko sem v petek pri sestopu s Capolaga utrpel lažji zvin kolena sem nameraval samo do sedla Robon pogledat kako letos cvetijo Kranjske lilije. Če bi sploh šlo do tam. Pa je kar šlo in to po poti 637, start na najvišji točki Nevejskega sedla. Lilije so v polnem razcvetu na zahodni strani Velikega Bavha. Grem naprej na sedlo Čez Brežič, potem pa me zamika Visoka Črnelska špica. S sedla grem najprej po nekdanjih utrjenih vojaških jarkih, zatem prečno v desno, sprva čez travnike, potem skrotje, zasneženo grapco, višje ujamem staro stezico, ki je seveda pravi prehod na slovensko stran. Vršno prečenje je nevarno za zdrs, seveda pa samo za izkušene, tu in tam kak možic. Najprej se po JV travnatem slemenu povzpnem na Malo Črnelsko špico, ki je polna utrdb, vredno ogleda, zatem sestopim na vmesno škrbino in se povzpnem še na Veliko Črnelsko špico. Markacije, ki sem jih narisal pred 9 leti so še lepo vidne. Z vrha sestopim do poti Rombon-Prevala in grem proti Prevali, a me pod Lopo zamika, da bi se povzpel še nanjo. Po znanih prehodih grem na sedlo pod Lopo in na vrh. Sestopim nazaj na sedlo in po neoznačeni stezici po severni strani Lope proti sedlu Golovec, do katerega pa ne pridem , saj že pred Prevalskim Kuntarjem zavijem po brezpotju navzdol, tam ujamem pot 636 in po njej v dolino. Lepa krožna turca s tremi vrhovi. Samo za poznavalce in izkušene, izpostavljeno in neoznačeno brezpotje od sedla Čez Brežič na MČŠ, kot tudi po južni strani na Lopo.

Iz Jezerske doline do bivaka pod Veliko Bavho, potem pa na Konjske police in z njih na Lopo, sestop po mulatjeri za Pobičem v Žlebe.

Lopa na današnji dan iz Bovca in po severni strani na vrh, krajše plezanje ne preseže I.stopnje.

Dober si, če si prišel gor iz Bovca, 2000v.m.

Včeraj sem šel na Lopo. Začel sem na Planini Krnica in šel čez Prevalo do zgornje postaje italijanske žičnice ter nato po severni strani do škrbine na vzhodni strani vrha. Nekaj metrov pred škrbino sem se usmeril desno navzgor do grebena. Nato pa večinoma po grebenu do vrha.
Ob povratku sem šel še po novi ferati do okna v Prestreljeniku. Od tam pa sem sestopil mimo D postaje po cesti, ki poteka po dolini pod krožno kabinsko žičnico.

petek, 17.8.2018

Z gondolo si skrajšam dostop, pri kapelici pomaham nunam, nato malce godrnjam do Prevale, ker bi se tudi tja raje peljal, kot pešačil in tam začnem s prečenjem pod Lopo. Skok sem preplezal ob desnem robu, nad njim pa sem sledil možicem do vrha. Samota na samotnem vrhu mi je dobro dela, oba nisva bila prav nič osamljena. Sestop pod skok tam, kjer je prusik za abseil, nato do Prevale po taisti poti in od tam pod Pobičem do izhodišča. Imenitna tura

https://tubojan.blogspot.com/2018/08/lopa.html

Včeraj pravi kaninski bonbonček - kratko in sladko - Lopa. V vodnikih povsod berem, da je to najtežje dostopen vrh v kaninskem pogorju, in si mislim, joj, kako bo to šlo, že na Črni Vogel pred tedni je bilo treba biti pozoren na vsak gib, če bo tole še bolj zabeljeno...no, potem me je dobra duša s foruma potolažila (Hvala!) in včeraj je bil prav uživaški dan. Vrv je ostala v nahrbtniku. No je pa res, da ima vsak drugačne izkušnje in zato tudi pogled. Morda res ne bi priporočala komu, ki hodi le po markiranih poteh in še ni plezal oz. ni vajen "zraka". Ravno 10 minut pred nama so trije Italijani na vrh prinesli novo vpisno knjigo.

Julija, vsaj pet kaninskih vrhov je zahtevnejših od Lope, če lahko sploh govorimo o težavnosti

@lijaneja ,a jih lahko našteješ po zahtevnosti da vem kam se/ne podati.Hvala