|
| julya23. 08. 2020 17:54:31 |
Tone, verjetno res; upam, da imam katerega od teh ze "v malhi". Mi bo zanimivo, ce jih bos tukaj "izdal"
| (+2) |  | |
|
|
|
|
| alyas26. 08. 2020 18:44:36 |
 če primerjate višje Kaninske gore po težavnosti pri običajnih - normalnih dostopih, je verjetno najtežje dostopen Črni Vogel (2.422m) med Laško Planjo in M.Kaninom.
Vzpon na Lopo (2.406m) po vzhodnem grebenu je zdaj markiran z rdečimi pikami (kot to delajo Italijani), po mojem današnjem videnju dokaj logično in lepo sledljivo, tako za gor, kot za navzdol pri sestopu. Nobeni obvozi niso potrebni.
Dve krajši bolj zahtevni mesti (eno takoj pri vstopu na greben nad škrbino in drugo v drugi polovici preden pridete do vršnjega grebena) zahtevata plezanje težavnosti I. in ne več, če se držite predlagane smeri. Obe mesti imata tudi zabit klin in vrvno zanko za varovanje, v kolikor bi to bilo za manj izkušene potrebno.
Tudi drobirja/grušča na grebenu ni pretirano veliko, je pa veliko možicev, ki so na vsej poti "pametno" postavljeni. 
Lopa ima na vrhu skoraj vedno tudi domačine (radovedne gamse), in ti so še najbolj nevarni, da sprožijo kak kamen kdaj navzdol.
Nove vpisne skrinjice na Lopi danes še ni bilo, je pa še stara in zraven papirni blok v steklenem kozarcu od kumaric. 
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
| (+6) | | |
|
|
|
|
| Kostja Jerovšek16. 10. 2022 14:47:37 |
Danes, 16. oktobra na lep jesenski dan iz sedla Na Žlebeh po mulatjeri do odcepa. Tista pentlja do zgornje postaje žičnice se mi je zdela malo odveč, zato sem jo skrajsal. Po travah in med balvani do steze ki vodi do sedla. Od tam so že pred mano vse opisali. Zelo lep, razgledni vrh.. še gamsi so radi tam. Nazaj isto .. malo po bližnjici mimo brezen, ki jih tu ne manjka..
| (+3) | | |
|
|
|
|
| silvo195216. 10. 2022 17:18:43 |
Da ne pozabimo, da je bilo nekoč to slovensko ozemlje, uporabimo tudi slovenska imena: sedlo V Žlebeh. Pa brez zamere.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| tulipan16. 10. 2022 17:26:31 |
Tudi na Poliški Špik ne smeš pozabiti, Silvo
| (+2) | | |
|
|
|
|
| silvo195217. 10. 2022 18:00:27 |
...tudi na Špik nad Policami ne.
 1
| (+1) | | |
|
|
|
|
| ljubitelj gora18. 06. 2023 23:51:41 |
Po parih letih ponovno na Lopo z Italjanske strani. Na melišču je sneg, greben je kopen.
| (+3) | | |
|
|
|
|
| journeyman29. 01. 2024 20:43:11 |
Včeraj se malo pred osmo oprtam nad vasico Plužna in se zaženem v breg. Po lepi mulateri se vzpnem do planine Krnica. Nadaljujem naprej proti Prevali. Med hojo razmišljam: Prestreljenik ali Lopa? Odločim se za slednjo, saj pozimi še nisem bil na njej. Nekje na višini 1500m iz doline Krnice odvijem desno v breg proti južnim pobočjem Lope. Nižje sneg dobro drži, nad 2000 metri pa je že dobro odjužen tako da vlečem kar lepo špuro. Na začetku me pričaka sitna prečka, višje pa gre lepše in hitro sem na grebenu. Vem, da sledi najtežji del. Situacijo otežijo še snežne razmere, saj je na vrhu nekaj švoh skorje, spodaj pa je sneg suh in nepredelan. Nekako se prebijem čez strmi skok in po grebenu nadaljujem do vrha. Privoščim si malo pavze in opazujem dva, ki smučata s Prestreljenika. Preveč se ne obotavljam, saj sonce dela svoje. Previdno sestopim po smeri vzpona nato pa zavijem na italijansko stran in v senci severnega ostenja prečim proti Prevali. Tu si privoščim kosilo, čeprav ni nič kaj prijetno, mrzlo in nekaj severnika. Sem edini pešak med smučarji.
Po kosilu se spustim nazaj v temo Krnice. Sneg je trd in omogoča hiter sestop. Malo nad planino spet ulovim sonce. Na planini srečam dve domačinki, s katerima se malo pogovorim. Pravita, da v dolini že leta niso imeli snega. Sem jima kar fouš. Ko sonce zaide za goro, sestopim po udobni mulateri nazaj do avta.
Bil je lep dan v hribih.
| (+11) | | |
|
|
|
|
| haridautovic10. 11. 2024 10:18:43 |
Lopa iz Možnice!Sliši se noro,a ne.Ne to ni podvig to je želja ki je desetletje tlila v meni,pride dan ko si rečeš,ej stari kaj še čakaš?vreme beži,zdaj ali nikoli..Res je tudi doživetje na tem pohodu je noro.Ob 7h me odloži na izhodišču za Jerebico in se je začelo.Sprva po markirani za Jerebico pol pa po poti ki ni pot,zdaj se prikaže in kar na lepem zgine,se vzpenjaš in se spuščaš gledaš pa ne veš.So sami prepadi, skoki,balvani grušč,strme trave,grape ne veš katero izbrati,kanjoni hudourniki,ampak vse to je čar in užitek na tem vzponu.Nabralo se je več kot 25km in skoraj 2tisoč višincev srečal samo tri človeka in to vse pove o tej brezpotni turi.Ponovno rojstvo doživiš če in ko prispeš na sedlo čez brežič.Sledi,lahko brezbrižno pohajkovanje po Italianski markirani poti na sella Robon.Nadaljujem v smeri Prevale vendar jest ne bi bil jaz če se nebi naveličal markacij.Pri prvem postanku in prigrizku zavijem gor pod Hudi in grdi vršič in se prebijam po brezpotnem svetu polnem kraških lukenj,škarpelj, mostov,prepadov,praktično pot poteka med tisočim jamam.Sestopim na Prevalo in po krnici ter kaninski mulatjeri v Bovec.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49
| (+7) | | |
|
|
|
|
| Janez Seliškar10. 11. 2024 11:30:51 |
Za grapo Korita je res potrebno nekaj kilometrine, krasno!
| (+1) | | |
|
|
|
|
| turbo10. 11. 2024 13:58:37 |
Krasni konci, res divje. Če v zatrepu doline oziroma nekaj višje zaviješ v drugo smer, pa prideš pod Črnelske, lep in zahteven pristop nanje. Korita oziroma tam nekje pa je lep turni smuk, kaj lep, pravljičen, iz Prevale dol pod Lopo in prek par zahtevnejših mest/prehodov v Možnico.
Bravo in thx za krasno idejo za prihodnjo kopno sezono
| (+3) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.