|
| darinka424. 07. 2019 06:39:00 |
Tale šopek včeraj proti vrhu Viša.
|
|
|
|
| velkavrh24. 07. 2019 07:06:09 |
potka -krasno-letos me še ni zaneslo tam v dolino Triglavskih jezer.
št. 2-za določitev sta samo dve možnosti, ke rse dobro ne vidi listov .Ali je triglavski ali spomladanski svišč.
št.3- morda ne poznamo prav vsi-obirski grobeljnik.
št.7-je retijski ali petkovškov mak.Dejansko se loči samo po semenskih glavicah.Se je pa čudovito oranžno obarval.Ponavadi se tako obarva kernerjev mak, ki je mak Karavank in KSA.Zasledil pa sem ,da se kernerjev mak pojavlja tudi v Julijcih.
št. 4. in 5.-sedaj je dobra vidna razlika med planisko spominčico-št.4 in triglavsko neboglasnico -št. 5.
darinka4 pa nam je prikazala še beli gorski mak-julijski mak.Onstran gora pa imamo še en bel mak-sendtnerjev mak.Nisem ga še videl.
|
|
|
|
| potka24. 07. 2019 07:20:30 |
velkavrh, hvala, res sedaj bogato cveti. So mi pa neznanke tudi pod št. 15,16,26,28,29. Je res, da so poti še dodatno obogatene z botaničnim znanjem. Hvala
|
|
|
|
| zlatica24. 07. 2019 10:10:29 |
potka, krasni šopki in blazinice vseh barv; pa reciva nekaj o tvojih neznankah:
15 - hribska perla,
16 - ena od homulic, vse kaže na črnikasto homulico
26 - okroglolistni mošnjak, čeprav listi niso dovolj osvetljeni za podroben ogled - čisto podobni cvetovi so še od pirenejskega kamnokrasa, seveda pa imajo drugačne liste
28 - homulični kamnokreč, ki ga je v Julijcih veliko
29 - alpska krešica
19 - vse kaže na gerardovo črvinko
17 - relikanova murka in peresasti glavinec
in na koncu še čestitke za najdeno neboglasnico. 
Branko, tvoja neznanka pod 19 me pa res zanima. Malo spominja na čišljak, pa ni, ker nima liste prave. A si že kaj ugotovil? In pod 6 mi je prišel na misel travnolistni grintavec, ker se mi zdi steblo malo bolj sivkaste barve in ker je v tem koncu doma. Verjetno si dobro pogledal liste, da si ga določil za poljskega. lp
|
|
|
|
| potka24. 07. 2019 15:40:29 |
zlatica hvala, sem se neboglasnice res razveselila. Ja, nekateri ste pravi mojstri poimenovanja vseh teh lepih cvetk
|
|
|
|
| plezac24. 07. 2019 21:20:28 |
Živjo,
tule je nekaj rožic na poti na Veliko (Koroško) Babo...prosim za pomoč pri določitvi.
LP Janez
|
|
|
|
| Zvonček24. 07. 2019 22:19:13 |
Plezalec, ni navadne ali alpske orlice. Verjetno bo Bertolonijeva ali njej podobna vrsta Einselejeva orlica. Na sliki 2 je glavičasti repuš, na 3 golostebelna mračica in na 4 skorjasti kamnokreč. Lp
|
|
|
|
| zlatica25. 07. 2019 15:39:53 |
Ja, kakšne lepe poti letos ubiraš, Zvonček! To je gotovo čas poletnega dopusta. In šopki so tako lepo razvrščeni ob poti, da jih je užitek pogledat! Tista rožica, ki se ti je pa še skrivala s svojo lepoto (10), je pa vednozeleni kamnokreč. Pred cvetenjem ima glavice še sklonjene, ko se dvignejo, pa nas očarajo s svojo rumeno lepoto, s časom pa plodnica prehaja v oranžno-rdečo barvo, kar vse skupaj še polepša...
|
|
|
|
| plezac25. 07. 2019 17:27:32 |
@zvonček hvala!
Če ni alpske in navadne orlice, kateri sta potem vrsti Aquilegia alpina in Aquilegia vulgaris? V knjižici Hoppe, Alpske cvetlice, 2013, sta namreč poimenovani kot alpska in navadna orlica?
LP Janez
|
|
|
|
| zlatica25. 07. 2019 20:51:54 |
Ker sem slučajno videla tvoje vprašanje,ki je sicer naslovljeno na Zvončka, naj rečem le to. Ansgar Hoppe je nemški botanik, avtor omenjene knjige. V tej knjigi je predstavljenih veliko rož, ki pri nas sploh ne rastejo, med temi je tudi Aquilegia alpina, medtem ko je tvoja drugo omenjena - navadna orlica tudi pri nas doma. Za Slovenijo so popisane vse rože v Mali flori Slovenije, imamo jih 5 vrst, med njimi je dve omenila že Zvonček, potem so pa še navadna, velecvetna in črnikastovijolična. Orlice niso lahko določljive, med njimi je še najbolj razločljiva črnikastovijolična zaradi posebne barve....
|
|
|
|
| Apolonija25. 07. 2019 20:58:10 |
Janez, naj se še jaz malo vmešam. Seveda pri nas raste tudi navadna orlica, a ponavadi v nižjih predelih. Ima pa zvonček prav, da alpske v Sloveniji ni, ampak so poleg navadne še 4 druge: črnikastovijolična, velecvetna, Einselejeva in Bertolonijeva. Kar pa se mračice tiče, je srčastolistna, ki ji je steblo že malo bolj pognalo, gola ima veiiko večje liste
|
|
|
|
| Zvonček25. 07. 2019 21:39:07 |
Janez, sem slabo zapisala. Hotela sem reči: Ni navadna ali alpska orlica. Pa sem povzročila, da sta se morali oglasiti Zlatica in Apolonija. Se opravičujem vsem trem.
Zlatica, hvala za vednozeleni kamnokreč. Do sedaj sem videla samo njegovo končno, najlepšo izvedbo.
Lp vsem
|
|
|
|
| velkavrh26. 07. 2019 05:52:56 |
Da se še jaz malo oglasim na temo orlic. Ravno včeraj sem v knjižnici vzel knjigo od našega priznanega botanika Jožeta Bavcona od 2013.On omenja pet vrst orlic. Nedolgo nazaj pa je potrjena še julijska orlica , ki je endemit naših Julijcev in raste še naprej na italijanski strani. V rodu je po cvetu vseh skupaj pa kar sedemdeset vrst.
Mislim, da najbolj pomešamo navadno orlico in velecvetno.Navadna orlica je vijolična ,medtem ko je velecvetna modra. Že na začetku Zelenice rasteta obe običajno kar blizu skupaj.Višje pa najdemo črnikastovijolično , ki jo pomešamo z navadno. Bertolonijevo bomo našli , če sestopimo s Češke koče na Umik Žrela .Tam je obsežno rastišče.Na novo potrjeno julijsko pa bomo sigurno videli na Črni prsti.Einselejevo pa bomo sigurno videli na mulatjeri , ki pelje na Dolič.
|
|
|
|
| velkavrh26. 07. 2019 06:37:08 |
Če je čas se poglabljam v kobulnice.Na splošno jih poznamo, saj jih v vrtu gojimo kar nekaj.Jaz jih gojim kar nekaj -od peteršilja do komarčka.Gojim celo manj poznan pastinjak . Že v vrtu nam dela problem nadležen plevel navadna regačica. Na robu gozda ali pa na travniku pa že vidimo navadni koren , divje korenje in gozdno krebuljico-pa še kakšno bi našli.Že naših izhodiščih v sredogorje pa jih bomo videli kar nekaj. V sredogorju pa že veliko.
Par dni nazaj sem ob potki na Otliško okno slikal navadno zdravilko.Ta zdravilka ima tako gost kobul, da naj bi jo ne mešali z drugimi podobnimi in značilne peteršiljeve liste.Že kako leto prej pa me je motilo latinsko ime.Spet imam sposojeno Floro Alpino-tu je pod imenom Seseli libanotis,Hoppe jo ima pod enakim latinskim imenom-prevajalec jo imenuje korenjevolistna zdravilka.Botanični vrt Ljubljana jo ima pod latinskim imenom Libanotis sibirica (je zraven slikca-je prava).Vem pa da na Krasu pri nas raste še njena podrsta, ki nima slovenskega imena -S.libanotis subsp. Pyrenaaica.
Kobulnice so zelo kompleksne rože. .Imamo kar 300 rodov s 3.000 vrstami. Samo v Sloveniji je prisotnih 57 rodov z 115 vrstami-to navaja g.Bavcon.
|
|
|
|
| potka26. 07. 2019 07:42:42 |
Tole pa je verjetno primerek albina orlice, ali pač ne?
 1
|
|
|
|
| velkavrh26. 07. 2019 09:34:55 |
potka,ja,če so jo našel v naravi.Drugače imamo cel kup vrtnih orlic različnih barv in z različnimi cvetovi. Se pa te gojene orlice zanesejo v naravo.Jaz sem recimo kupil sadiko gojene orlice (ne vem sicer katero vrsto-ni bila vrtna ).Cvetela je samo tisto leto , ko sem jo kupil(temno vijolično), nato ni preživela zime.
|
|
|
|
| potka26. 07. 2019 09:40:20 |
Slikana na poti na Črno prst.Lp
|
|
|
|
| zlatica26. 07. 2019 14:09:22 |
Branko, če nadaljujem tvojo debato na to temo poimenovanja navadne zdravilke, ki je zame ena najlepših kobulnic... Pri nas res poimenovanje navadne zdravilke pripada latinskemu imenu Libanotis sibirica, ki ima dve podvrsti, in sicer: L. sibirica subsp. montana in kot si omenil drugo subsp. pyrenaica, značilna za kraško pokrajino.
Latinsko poimenovanje v Flori Alpini s slovensko navedbo imena navadna zdravilka je res Seseli libanotis, kar je poimenovanje taiste rože po Kochu, medtem ko je naše L. sibirica po C.A.Meyu, kar razumem kot sinonim.
Podobno je pri korenjevolistni zdravilki. V MFS je za ta slovenski izraz pripadajoči latinski Libanotis daucifolia, kar pa je pri Hoppu,ki poimenuje rastlino po Kochu, Seseli libanotis subsp.liocarpum. Prav tega zadnjega dela latinskega imena ni navedenega v Hoppovem priročnik, ker je pač samo priročnik za enostavnejšo prepoznavanje rož. Vsa ta "znanstvena poimenovanja in sinonimi" rož so za nas, laike, večinoma pretrd oreh in mislim, da je v mnogih primeri bolje ostati na določtvi osnovne vrste kot podvrste, kar je še za botanike včasih težko.
Je pa vsekakor pozitivno, da se včasih zanimamo in opazimo v različnih literaturah tudi te razlike, ker se s tem učimo, koliko so imeli že različni botaniki dosti pred našim čason dela pri poimenovanju in uvrščanju posamezne rože v rodove, družine ali vrste....
Gotovo bi na to temo znala še kaj pametnega povedati Apolonija, ki je z latinskimi/znanstvenimi imeni še dosti bolj domača, kot marsikdo od nas. 
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.