Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
      
Anketa
Ali se s Stenarja (2501 m), vidi Krn (2244 m)?
Glasuj

Katera rožca je to?

Natisni
velkavrh29. 08. 2018 05:35:39
Lahko bi rekli nerazkrite skrivnosti gorskega rožnatega sveta.

Tudi pri nas kot izven naših meja večkrat vidim sivice.Mislim, da pri nas ločim dve vrsti-potočni in obirsko-vsaj mislim.Ne morem pa trditi,da jih res.Sicer me -jojoj-z dne 17.01.2016-malce ošteje za taka moja navajanja, vendar jaz samo podajam svoja nestrokovna mnenja, ker poklicni botanik nisem, temveč se samo amatersko ukvarjam s proučevanjem gorske flore-posebej gorskih rož. V Flori Alpini,ki velja tudi pri pravih botanikih, ki poznajo gorske rože Alp,za verodostojen in dokaj dober priročnik,ravno za obirsko sivico ni dobrih slikc.Naj bi ravno obirska sivica imela malce sive, pajčevinaste liste,kar pa pri predstavitvi recimo sivic pri -Zaplana .net, (imajo prestavljeno samo to)ne vidim.Pri nas naj bi rastla še oranžna in kodrasta. Pogojno pa še omanolistna in travniška. Mejna pa je še T. capitata, ki je podobna oranžni in T. tenuifolia.

Ker pa se gibljem tudi malo v Italiji in Avstriji sem letos na spodnjem delu Karnijcev prav pod vrhom Starhanda(mejna gora med Avstrijo in Italijo-dejansko je vrh že v Avstriji) slikal neko sivico(slikco predstavljam spodaj- ni najboljša-vidi pa se dokaj dobro liste )Po listih dokaj natančno lahko določimo sivice.Po listih bi jo določil za T. balbisiano-ta vrsta seveda ne raste pri nas.Potočna nima tako nacefranih listov, kot ta,ki sem jo tam videl.

Kaj praviš zlatica in Apolonija?
1
To pa so listi te sivice-niso taki kot pri potočni sivici ali kodrasti.2
Obirska sivica .3
Potočna sivica.4
Našel sem pri nas tudi že kodrasto sivico-ima malce bolj živahno rumeno barvo.5
Ima pa značilne kodraste liste.6
všeč
zlatica29. 08. 2018 15:07:00
Moram reči, da se s sivicami še nisem resno ukvarjala. Pred leti sem našla na Bohorju sivico po mojem prepričanju, pa nisem vedela, kam naj jo uvrstim, saj nisem imela še na razpolago cel kup literature, ki jo imam danes, se ni je pa zdelo, da se razlikuje od obirske sivice, kot jo imam v mislih. Spomnila sem se nanjo šele zdaj, ko si ti izpostavil sivice. Za začetek pogovora na to temo, prilagam sliko in sprašujem, kako bi jo ti opredelil. Je vendarle obirska ali kakšna druga?
sivica?1
2
tu se vidijo listi in steblo3
všeč
velkavrh29. 08. 2018 18:32:08
zlatica ,tvoja sivica je brez dvoma potočna sivica.Zgleda da se zamenjuje potočna in obirska sivica .Tudi Alenka s Kamniškega vrha pravi, da ima obirska sivica steblo in liste bele,polsteno dlakave ,torej je taka kot je na moji slikci številka 3.Potočno sivico prikazuje tudi Peter Strgar-je taka kot jo je našla zlatica.Kakor opažam je potočna dosti pogostejša kot obirska.
všeč
Apolonija29. 08. 2018 19:28:48
Se strinjam z Branetom. Tvoja nima značilnih "belkastih" listov, pač pa se mi zdi, da značilne za potočno sivico. Seveda bi bilo laže, če bi imeli rastlino pred seboj.
https://www.google.com/search?q=Tephroseris+crispa&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwj80_Kb4JLdAhVM66QKHU9nApQQ_AUICigB&biw=1280&bih=928#imgrc=LgzDtUZ_ZQ7PyM:

Brane, tudi po tvoji sliki je težko reči, za katero sivico gre. Lahko je T. balbisiana, lahko ni. Verjetno bi potrebovali več podatkov.
http://luirig.altervista.org/pics/display.php?pos=363938
všeč
zlatica29. 08. 2018 19:39:23
Hvala obema, pa sem zvedela, da imam še eno sivico. So pa sivice kar slabo pokrite z dobrimi slikami, ko sem šla danes potem pogledat, kaj je na razpolago in Branko, res je, kot praviš, v Flori Alpini pa po moje ni samo slaba slika, ampak čisto napačna, saj ima tista obirska sivica čisto tanke, dolge suličaste liste, kot jih ima npr. porovolistna škržolica, pa še suh primerek rože je. Res čudno. Jaz poznam obirsko sivico le s Kamniškega vrha, ki ima seveda bele polstene liste in steblo, čeprav moram reči, da ko je starejša, ta sivina precej zbledi.
všeč
velkavrh2. 09. 2018 12:48:40
Cel vikend in še ponedeljek zraven so ture zaradi preslabega vremena odpadle,zato imam preveč časa in sem se lotil raziskanja teh mojih rumenk.Tu bom imel še veliko dela.Naslednje leto se natančno posvetim rodu radičevk(Asteraceae).V tem rudu imamo tudi škržolice, dimke in jajčarje ali otavčiče.No poskusil bom malo predstaviti škržolice.

Kot letos in minula leta sem jih kar nekaj vrst posnel. Sedaj točno vem, da moram res dobro posneti cvetove-posebej koške, stebla in liste po steblu in spodaj.Res morajo posnetki prikazati ali ima roža samo en cvet na steblu ali več,ali gre za razvejano steblo s cvetovi ali ne(primer rušnate,češuljaste ,oranžne,ledeniška-pri teh štirih so cvetovi zbiti skupaj na vrhu stebla).

V Sloveniji imamo ogromno vrst škržolic(naštetih štirih ne bom več našteval).Pa pojdimo nekako po vrsti kot so v priročniku Flora Alpina-nekaj posebnega je zelenkasti pečnikovec-naj bi imel posnetega,nadaljujem z škržolicami-hoppejeva ,dolgodlakava(naj bi imel slikco),uhata,florentinska,bauhinova,gozdna -ima več podvrst,razcepljena -ima več podvrst,modrozelena-ima več podvrst,gladkostebelna , sedmograška,kosmata-najbolj poznana,morisova,dlakava-ima več podvrst,alpska,nizka, obrasla,porovolistna-lahko prepoznavna po listih,prerastovolistna,sinja,zajčicolistna,grozdasta-ima več podvrst,savojska -ima več podvrst,kobulasta in gladka-ima več podvrst.Hoppe našteje še belkasto-sem preveril-je mejna.Nepotrjena je pegasta-ima več podvrst,bleda-ima več podvrst,kot mejne so označene samo dve.

Torej dela za proučevanje več kot preveč.
Zelenkasti pečnikovec.1
Cvet zelenkastega pečnikovca -roža posneta na Zelenici.2
Zajčicolistna škržolica .3
Še nerazcveteli cvetovi te škržolice-slikce posnete na botanični poti-Črna prst.4
Dolgodlakava škržolica-je dokaj pogosta-ima samo en cvet na steblu,barva cveta je svetlo rumena ,je bolj nizka.5
Gozdna škržolica -je pogosta -ima pa več podvrst-listi lahko zelo varirajo.6
Taki so listi te škržolice.7
Kosmata škržolica -lahko prepoznavna.8
Kosmata škržolica drugič.9
Oranžna škržolica-letos prvič najdena na Pokljuki.10
Porovolistna škržolica.11
Razcepljena škržolica -pogosta -ima več podvrst-zamenjuje se z gozdno.12
Liste te škržolice , ki lahko zelo varirajo.13
Rušnata škržolica slikana na Vremščici.14
Imam še dve slikci nedoločenih iz Velebita -Hrvaška -ta je prva.15
Ta z Velebita je še posebej zanimiva.16
(+2)všeč
zlatica3. 09. 2018 10:11:02
Pozdravljen, Branko! Težke naloge si se lotil, rod škržolic je trd oreh, pri katerem si zlomijo zobe še botaniki! Ampak, kjer je volja, je tudi moč in nekaj se jih da razvozlati, ene vrste pa le pod lupo ali mikroskopom. Sploh je družina radičevk tako obširna, da se zgubiš v njej. Meni je od 49 vrst škržolic, ki jih našteva MFS za Slovenijo, prepoznavnih le nekaj: oranžna š., ker je tako posebna, kosmata š.- je pogosta in lepa, porovolistna š.- značilni dolgi suličasti listi, savojska š.- mi jo je pokazala pred kratkim A. Mihorič, dolgodlakavo š. in razcepljena škržolica. V MFS ni navedeno, da bi imela razcepljena več podvrst v Sloveniji. Kar dobro prepoznavni zgledata še češuljasta š. in rušnata, vendar jih še nisem v naravi opazila. Ta zeleni pečnikovec je pa zanimiva rastlina, Flora Alpina jo res uvršča med škržolice kot Hieracium staticifolim, v Mali Flori Slovenije pa te rože ni navedene med škržolicami, ampak se nahaja pod imenom Chlorocrepis staticifolia (sinonim) kot edina vrsta pečnikovca, roda v okviru radičevk. Branko, če je to je res pečnikovec pod sliko 1. in 2., potem je to na Zelenici eno od nepoznanih rastišč, saj ta vrsta "uspeva predvsem ob alpskih rekah (Soči, Savi, Savinji, in Dravi in njihovih pritokih), v glavnem v alpskem in predalpskem fitogeografskem področju" (Nejc Jogan)- na Bovškem, v Trenti, Loški Koritnici, v Zgornjesavinski dolini...
Sicer pa pozdravljam tvoj študiozni pristop k radičevkam in upam, da nas boš tekoče seznanjal z novostmi in fotografijami raznih vrst dimkov, škržolic, škrbink, jajčarjev, itd.... lp
(+1)všeč
velkavrh3. 09. 2018 14:24:18
V Italiji sem posnel še eno izmed škržolic , ki jo dobro ne poznam.Na tankem dlakavem steblu ima samo en cvet.Značilno zanjo so rdeče obarvani spodnji cvetni lističi.Med svojimi slikcami imam še alpsko in hoppejevo.
Dolgodlakava ali hoppejeva škržolica.1
2
Alpska škržolica.3
(+1)všeč
zlatica3. 09. 2018 14:58:31
Kot jaz vem, imata na spodnji strani rdečkaste liste dve škržolici, Hoppejeva (H.hoppeanum) in pa dolgodlakava (H.pilosella), kar je dobro vidno na tej strani od A. M. http://kamniski-vrh.net/n3_o.html#hgl

všeč
velkavrh4. 09. 2018 06:54:47
Ja,drži zlatica.Na kamniški -vrh.net ima moja znanka res dobre slikce obeh teh škržolic.Taka predstavitev je prava -dobro slikan cvet -posebej dobro mora biti slikan pri določenih rožah košek in listi kot po steblu in spodaj.Pri Flora Alpina ravno pri teh dve škržolicah to ni dobro vidno.No pri hoppejevi so te značilne luske na košku in list dobro vidni-ni pa pri tej slikci nič rdečine na spodnjih cvetnih lističih, kar te seveda zavede,pri dolgodlakavi -cel travnik-pa se rdečina komaj vidi-od ostalega ne vidiš nič.
všeč
nacka.4. 09. 2018 09:48:00
Medtem, ko ste morali ostali forumaši grizti kolena, da ste se prebili do gorskih rožic, sem sama izbrala mnogo udobnejšo pot. Tule so fotografije cvetličnih gred v Carskem selu, Sankt Peterburg, Rusija.
1
2
3
4
5
6
7
(+3)všeč
velkavrh5. 09. 2018 08:33:01
Malo letošnjih rožnih spominčkov z naših gora.
Za mene najlepši izmed grintov-abraščevolistni grint.1
Panonski svišč-ko začne cveteti vemo, da jesen ni daleč.2
Pašnike krasi volnatoglavi osat-osat z največjim cvetom.3
Skalna prerast pa je že odcvetela-drugih prerasti še nisem našel.4
Skalni grint je dokaj pogost.5
Kačja dresen je lepa v skupinicah.6
Kukavičja lučca nas razveseljuje tudi po dolini-vendar ne po pognojenih travnikih.7
Pirenejska osivnica .8
Alpska nebina -prelepe so.9
Plazeča sadrenka .10
Trnati osat.11
Triglavska roža .12
Pikastocvetna kukavica -moje precej neraziskano področje so kukavice.13
Mračice so dokaj pogoste .14
(+1)všeč
Apolonija5. 09. 2018 08:57:35
Nacka, zgleda, da si imela lep dopust. Jaz grem pa samo na vrt.nasmeh
1
2
3
4
(+3)všeč
nacka.5. 09. 2018 10:50:20
Draga Apolonija,

čudovit vrt imaš in hvala, da nam omogočaš vpogled vanj.

Z možem sva si na račun odpravnine ob odhodu v pokoj privoščila desetdnevno križarjenje po Volgi. Glede na mojo nedavno poškodbo kolena je bilo potovanje, na katerem je šlo bolj za telovadbo možganskih celic s spoznavanjem zgodovine in ostalih posebnosti te prostrane dežele, kot za fizični napor, kar dobrodošlo.

Upam, da bom koleno kmalu sanirala in lahko objavila kake fotografije primernejše temu forumu. V približno letu in pol sem si kondicijo z vsakodnevno povprečno 5-6 kilometrsko hojo znantno izboljšala. Najbrž pa je bilo preveč asfalta in posledično bolečine v kolenu.

Lep pozdrav,

Nacka
(+1)všeč
velkavrh6. 09. 2018 19:25:26
Pa poglejmo malo dimke. Pogosto jih zamenjujemo z škržolicami. Najbolj prepoznavni je sigurno zlati dimek-pa še ta cvet varira v barvah od rumene do močno oranžne in še mešamo ga z jajčarjem (otavičem);sigurno pa nebi pomešali mesnordečega;mogočni je gorski dimek-ima velike liste in na visokem steblu je samo en velik rumen cvet,košek se običajno ne vidi, ker ga spodnji cvetni lističi kar prekrijejo,visok je od 40-50cm;pogost je predalpski dimek in tudi kernerjev dimek-ločita se po listih in kernerjev dimek ima na steblu več cvetov;lučkovolistnega mešamo z kosmato škržolico;triglavskega pa še nisem našel.Verjetno ni težko prepoznati po dolinskih travnikih dvoletni dimek.Imamo še cel kup dimkov,ki jih slabo poznamo-močvirskega ne poznam,velekoškastega ne poznam,objedenega ne poznam,strešnega ne poznam,makovolistnega ne poznam,lasastega ne poznam,mehurjastega ne poznam,ščetinastega ne poznam.Zali dimek,regratovolistni in kimasti niso potrjeni.Obstojijo pa še mejni-hrustavkasti,smrdljivi,jacquinov in še eden , ki nima slovenskega imena.
Dvoletni dimek.1
Gorski dimek.2
Cvet gorskega dimka.3
Lučkovolistni dimek.4
Zlati dimek.5
Mesnordeči dimek.6
Predalpski dimek.7
Predalpski dimek.8
Kernerjev dimek.9
(+2)všeč
velkavrh7. 09. 2018 04:53:04
Grinti pa spadajo v rod nebinovk-Asteraceae.Za mene je najlepši abraščevolistni, ki je dokaj pogost in nas razveseljuje z svojo močno rumeno do svetlo oranžno barvo.V Karavankah se najde kranjski grint-jaz ga še nisem našel.Gozdni(gozdni naj vi bil po Flori Alpini samo mejni) in fuchsov grint sta si zelo podobna in ju zamenjujemo-vsaj fuchsov je pogost .Raznozobega ne poznam.Cevastocetnega ne moremo pomešati,ker zgleda , da je že odcvetel.Lep je divjakovški grint.Šentjakobov(ali šmarni križ) in skalni sta si podobna in ju zamenjujemo.Navadni grint pa vidimo po dolinah. Manj poznani so predalpski,raznozobi,razkrečeni,vodni,rukvični,lepljivi.Nedokazani so alpski(je tudi mejni) , nemški(nastopa v dveh podvrstah in sta tudi mejna);mejni pa so visoki,močvirski,Senecio fontanicola,Senecio vernalis,nedokazan mejni je še podvrsta divjakovškega-gerardijev(imenovan tudi sivi grint).Zanimivo, da Hoppe navaja steljniški grint(Senecio tenuifolia), ki ga Flora Alpina ne -Hoppe navaja da raste samo v Vzhodnih Alpah.
Cevastocvetni grint.1
Abraščevolistni grint.2
Divjakovški grint.3
Divjakovški grint malo pobliže.4
Fuchsov grint5
Še pobliže.6
Skalni grint.Cvetje pa lahko zavaja,ampak spodaj so listi dokaz , da je pravi.7
To so listi.8
Alpski grint-letos sem ga slikal na Visokih Turah v Avstriji.9
Sivi grint -tudi z Visokih Tur.10
To sem slikal tudi v Visokih Turah-žal nisem poslikal samega cveta.Sumim, da gre za eno izmed sivic-11
Steljniški je tudi z visokih Tur.12
všeč
velkavrh7. 09. 2018 05:49:23
Radičevke so tudi jajčarji ali otavčiči.Že na domačem travniku imam navadnega jajčarja.Pri nas imamo še visokogorskega, švicarskega,jesenskega,sivega,berinijevega.imamo še nepotrjenega kodravolistnega .Pa še nekaj mejnih-Leontodon croceus,podvrsto visokogorskega ,podvrsto sivega in še golostebelnega.
Navadni jajčar.1
Sivi jajčar.2
Cvet sivega jajčarja.3
Visokogorski jajčar.4
5
6
všeč
velkavrh9. 09. 2018 04:57:11
Malo za spodbudo.
Alpska mastnica -pod Bogatinskim sedlom .1
Srebrni trpotec-Plantago argantea- z Vremščice-določila mi ga je Alenka.2
Triumfettijev  glavinec s Krvavca.3
Divji bezek-Zelenica.4
Hostov kamnokreč  s poti v dolino Triglavskih jezer-štart je bil na planini Blato.5
Klinček z Velebita-Tulove grede.6
Gorski kosmatinec-ravno tako Vremščica .7
Kolenčasta krvomočnica-tudi z gozda pred Vremščico.8
Lepljivi lan z  Zaplate -pod Hudičevim borštom.9
Kernerjev mak-Ledinski vrh-močno oranžno obarvan.10
Ilirska perunika -Čaven11
Travnolistna vrčica -najdena na turi na Velebit-Tulove grede.12
Alpska možina -Črn prst-samo ne na vrhu-nahajališča poznajo sa mo poznavalci rastišč-tudi jaz sem zraven.13
Widderova murka -najdena na Velikem Špičju.14
Murka z Dolomitov -Italija-slikana na turi v območju Rosen Gartna.15
Bledorumeni koreničnik-raste v Istri-slikan na poti Šestih slapov v bližini Buzeta.Imam podarjenega in raste meni doma.16
Zoisova vijolica s Stola.17
Clusijev svišč z Krvavca .18
Rumeni svišč-košutnik-slikan na poti v dolino Triglavskih jezer.19
(+1)všeč
zlatica9. 09. 2018 11:38:25
Lepe rožce si nabral, Branko. Zelo zanimiv mi je srebrn trpotec, nisem ga še videla in tudi opazila, saj se pravzaprav vse do danes nisem zavedala, da obstaja. In kateri grint (domnevam, da je grint) je na sliki 22? Slika 25 - trave, zelo lepa, pa so alpski lisičji rep in kolikor poznam to sliko, izvorno ni tvoja, ampak od AM, ki jo je objavila letos na Foto-naravi. Imam prav? Kaj pa ostale fotografije so tvoje? nasmehzmeden lp
(+1)všeč
velkavrh9. 09. 2018 11:59:13
Samo zadnje štiri so mi bile poslane -ostale so vse moje v glavne slikane še z Canonom, katerega imam trenutno v okvari. Z Niconom nisem zadovoljen.Z vsako slikco točno vem kje in kdaj je bila posneta.
všeč
Stran:123...299300301302303...451452453
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.
         
Copyright © 2006-2026 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki