Ta debata sicer ne sodi pod Jalovec (naj jo Tadej prestavi na pravo mesto), ampak bom vseeno pokomentiral.
Sem med tistimi, ki se ne strinjajo s takšnim potujčenim, po moje, neustreznim poimenovanjem običajnih zavarovanih poti v gorah, ki so speljane več ali manj po naravnih prehodih na vrhove. Tudi se ne strinjam s tem agresivnim pristopom tistih, ki hodijo po gorah z "modrci", kot bi rekel moj gorenjski kolega. Na vsak način želijo, da smo vsi tako opremljeni in poti tako imenujemo, čeprav zaenkrat, na vso srečo, v visokogorju pri nas ni nobene ferrate v pravem pomenu besede. Kakšna je na Kaninu, mi ni znano.
Dolgo časa je veljalo, da so edine tri ferrate v Julijcih na italijanski strani. Sedaj so pa že kar vse poti ferrate in na vseh bi morali uporabljati SVK. Če tega nimaš, te že postrani gledajo, češ, kaj se pa gre ta. Kaj ni bilo zadnjič rečeno pri košarki, don't bring your name, bring your game?
Sem bil nazadnje kar neprijetno presenečen, ko smo sestopali po Via Amalii, katero so skoraj v celoti opremili z jeklenicami. Že prej je bila na težjih mestih opremljena, vmes pa je dopuščala malo svobode gibanja,kar da poti svoj čar, nič pa ni s tem okrnjena varnost. Vedno bolj opažam, da gre vse v tej smeri, da se že tudi obstoječe poti opremijo tako, da več ni treba ničesar razmišljati, ampak samo še preklapljati vponke od klina do klina. Kakšno je doživljanje gora na takšen način, si ne znam predstavljati.
Je pa "doživljanje" tistih, ki se ukvarjajo s prodajo te opreme, verjetno zelo čustveno.
Marko, prepotentnost gor ali dol, še naprej bomo veseli vsakega tvojega zapisa s ture, še bolj pa slik trenutnih razmer.