| lijaneja21. 09. 2026 10:25:19 |
Sicer neplanirana tura, saj sem bil gor že januarja, pa imam letos, ob življenskem jubileju en zanimiv načrt, zato sem bil včeraj spet na Jalovcu.
Skoraj štiri kilometre ceste začnem v temi, lučko sem ugasnil že pred kočo v Tamarju. Spokojna tišina, tudi ptički še mirujejo. Malo pred odcepom v Malem kotu prehitim tri dame, ki so šle naravnost, jaz pa desno, po prijetni, strmi stezici. Mimo bivaka grem ravno v trenutku, ko se je osvobajal sence, njegov obisk sem prihranil za povratek. Ne ustavljam se niti na Kotovem sedlu, ampak pri vstopu v steno, kjer pospravim palice, skupina fantov si nadeva samovarovalne komplete. Super plezarija, po sredini Mrzli gori je imelo koleno dovolj časa za adaptacijo, po slabih treh urah in tričetrt se znajdem na vrhu med množico mladcev. Vsi po vrsti uživamo na soncu v popolnem brezvetrju in odlični vidljivosti. Na gladko skalo razporedim premočene cunje, po debeli uri zapustim vrh. Sestop po isti trasi, brez ruzaka se povzpnem še na Mali Jalovec (zaradi katerega sem danes opravil to turo), ki tehnično ni zahteven, le malce 'zračen' je. Pri roki imam tudi Špico v Planji, greh bi bil 'ne' stopit na ta izreden razglednik.
Daljšo pavzo spet naredim pri bivaku, kjer so deke lepo zložene in ga prezračim, vmes pa v štumfih stopim v protvan, kamor se je ne vem kako, nabrala voda Ob slovesu ga dobro zapahnem in stopim na potko, ki je speljana kakih 50 metrov stran. Pred Domom se je trlo turistov, prost je bil ležalnik in ga za pol urce okupiram, še prej se do pasu osvežim pri bližnjem koritu s tekočo vodo. Štopam čas do avta in kljub temu, da se cesta zlagoma spušča, rabim 33 minut, pa nisem šel počasi .
Pri Dani do kraja snem sendvič in ga zalijem s tavelkim točenim.
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51
| (+13) |  | |
|
|