Ja, vse je res. Ne bi ga v sanjah volil kot sem rekel, ampak tu je pa dejansko ostal edini trezen.
Za kaj gre? Zakon sedaj temelji na principu prisile. To se vsi strinjamo, da je zastarelo in je sicer zadosten, ne pa tudi potreben pogoj za po*ilstvo.
Rešitev 'ne pomeni ne' bi bila boljša. Tudi ta seveda ne bi bila idealna, a tistih robnih primerov, ko ženska ne more reči ne (ima zavezana usta npr.) bi bilo malo.
Kaj se bo sedaj dogajalo? Dikcija pravi nekako, da je po*ilstvo če žrtev v to ne privoli ali tega ne izrazi s svojimi dejanji.
Ker sem malo spremljal zadevo, vem, da je lezbično-feministični lobi na začetku zahteval celo, da bi samo privolitev bila merodajna, ne glede na dejanja, celo da bi za vsako stvar moral partner spraševati ali lahko to ali lahko ono. Torej bi s tem absolutno ubili čar spontanega spolnega odnosa, oz. moške psihološko kas*rirali, kar je bil tudi namen.
Ko so videle, da to ne bo šlo skozi, so privolile v kompromis, da lahko žrtev tudi z dejanji izrazi privolitev. E pa smo v sivem polju in na spolskem terenu. Ali je domnevna žrtev z ddejanji izražala privolitev ali ne? Zelo raztegljivo.
Padale bodo krivične sodbe tako na eno kot na drugo stran. Zmagal ne bo tisti, ki ima prav, temveč tisti, ki bo znal prikazati situacijo v svojo korist, oz. tisti, ki bo imel boljšega odvetnika, ki bodo na takih primerih služili.