mito3000 - Zadnja sporočila

Iz Logarske do Savinjskega sedla je pot brez posebnosti - razen enega lahko prehodnega snežišča. Na Savinjskem sedlu se v smeri Mrzle gore odcepi pot proti Mrzlemu vrhu. Pot kaže tudi nekaj možicev. Do vrhnje piramide je greben ponekod izpostavljen, potrebno je tudi nekaj plezanja. Najbolje se je držati čisto vrha grebena. Za pristop na vrh sem izbral obvoz v desno po gruščnati izpostavljeni polici. Z vrha sem se spustil nazaj do markiranega odcepa na Mrzlo goro in potem do vrha kjer je bil danes pošten promet.

Med enotedenskim potepanjem po Slovaški sva se zapeljala tudi do Velikih Tater. Za izhodišče sva izbrala Štrbske Pleso. Izbrala sva krožno pot, ki je lepo markirana z rumenimi markacijami. Dobesedno tlakovana pot po uri in pol pripelje do slapa Skok. Malo nad njim je manjše jezero. Nato nadaljujeva po zložni poti do naslednjega večjega jezera in nato po malo strmejšem delu do sedla Bystre, ki je bila tudi najvišja točka ture – 2314 m. Na zadnjem delu so pri vzponu v pomoč verige. Nato je sledil spust na drugo stran do naslednjega jezera. Tlakovana pot se začne spuščati, ki čez nekaj časa preide v malenkost strmejši spust. Rumena markirana pot se priključi na rdečo, ki ponovno pripelje do izhodišča. Za celotni krog sva lepo turistično potrebovala slabih 6 ur. Razgledi na poti so res bili nekaj posebnega tako da pot vsekakor priporočam.

Včeraj na Visoki in Srednji Ponci s startom pri zgornjem Belopeškem jezeru. Pot po gozdu hitro mine in po uri hoje smo bili pri koči Zacchi. Od koče naprej se pot kmalu strmo povzpne, v pomoč so tudi jeklenice. Na razpotju smo za vzpon izbrali levo pot, ki kasneje preide v ferato. Same jeklenice so v odličnem stanju, je pa na poti kar nekaj grušča zaradi česar je v primeru večje skupine potrebno paziti na padajoče kamenje. Iz Visoke Ponce smo nadaljevali še na Srednjo Ponco. Nazaj smo se vračali po normalki, ki je pošteno strma in zagruščena tako, da je potrebna precejšnja previdnost.

Lahko se parkira na Jermanci in sicer vse do znaka nad zadnjim ovinkom od koder je potem dovoljeno samo še za reševalce... En teden nazaj so tudi cesto popeglali tako da je lepo prevozna.

Bravo Tone in preostala ekipca. Lepa tura in lepe fotografije, da lahko eni občudujemo konce kjer ne vem, če bomo kdaj stali.

Danes od spodnje tovorne žičnice mimo Kokrskega sedla na Grintovec. Koča je bila še zaprta, naj bi bilo drug teden že drugače. Pot brez posebnosti, je bilo pa kar precej obiska. Zjutraj ob sedmih parkirišče že kar lepo polno.

Uf, bravo Tone. Koliko višincev je to naneslo?

Včeraj iz spodnjega parkinga na Kamniško sedlo. Na poti ni nobenega snega več, proti Brani in Planjavi ga je videti še precej. Nazaj po lovski poti čez Macesnovec, ki lepo pripelje na pot skozi Repov kot. Lovska pot je lepo sledljiva, na nekaterih mestih so jeklenice, kak klin in tudi lojtrica se najde. Je pa na nekaterih delih malo bolj izpostavljena.

je čisto ob makadamski poti par minut stran od Zelenega roba, ko greš v smeri proti Domžalskemu domu

Nekaj današnjih utrinkov s poti na Veliko planino, ki je v teh dneh prava paša za oči.

Hvala. Imam vsaj izgovor za drugo leto, da ponovno obiščem te konce.

V petek iz Planine Blato po klasiki na Debeli vrh. Žal so megle zakrile želeno nadaljevanje po zahodnem grebenu. Vseeno je bilo lepo videti skupinico kozorogov malo pod vrhom. Pot drugače brez posebnosti.

Je odprta, danes kar nekaj prometa

Danes od razpotja mimo koče na Klemenči jami na vrh Krofičke. Snega je v zgornjem delu še nekaj ampak ne predstavlja večjih težav. Po zoprnem žlebu se s "sotrpinko" spustiva do nadaljevanja grebena, ki nudi prijetno poplezavanje in malo borbe z rušjem do vrha Travnika. Od tam kmalu skreneva navzdol in se po strmih travah in nato grušču spustiva do idiličnega pastirskega stana pod Utami.

Za nekatere je bilo že to več kot dovolj. Jaz sem pa te konce že prehodil, pa še fotkat sem moral.

Res je Robi 😀

Že več kot deset let je minilo od zadnjega mojega obiska Mišelj grebena zato je bil čas, da ga delček ponovim. Tokrat v družbi skupinice našega PD krenemo s Pokljuke po magistrali, ki je večino pohodnikov peljala na Triglav. Mi smo zavili proti Velski in nato Mišelj dolini kjer smo kmalu našli odcep proti Koštrunovcu. Od vrha Koštrunovca smo se podali čez levi travnati žleb in nato po strmih travah na vrh. Nadaljevali smo po grebenu čez vrh Na nizkem in Mišelj glavo ter kmalu za njo skrenili desno kjer smo po strmem skrotju prispeli do markirane poti proti Doliču. Drugi dan sem skočil še Kanjavčev čop, Glava za žlebom pa mi nekako ni bila usojena. Spust nazaj čez Velsko dolino.