mirank - Zadnja sporočila

Kot večino tur v tej skupinici tudi tokrat začnemo pri koči Tolazzi in malce pred planino Moraretto zavijemo na dostopno cesto za kočo Marinelli. Kmalu za ovinkom zavijemo na zaraščeno stezico po smeri turnih smukov in kmalu zagledamo naš cilj. Po prečkanju glavne steze za Coglians preseneča število planincev v naši smeri, no kmalu se izkaže da dva gresta plezat, trije pa so zgrešili pot. No na koncu kratki polurni zahtevnejši vršni del premagamo in na ošiljenem vrhu potem v lepih razgledih uživamo sami. Lep vrh, malce siten je le srednji del vzpona a ob robu melišča gor kar gre. Hecno je to, da večina vpisov obelodani, da so na vrhu po pomoti, ker so bili namenjeni drugam. Sestop smo malce popestrili in podaljšali s povratkom po poti Spinotti. Zasluženo pivo je čakalo v Tolazziju

Vrnili smo obisk prijaznim planincem CAI iz s Vito al Taglimanto in tako se nas je na izhodišču Pian fontana v Val Cimoliani zbralo okrog 40. Vreme sicer ni ravno obetalo a k sreči razen občasnega rahlega hlajenja, nekih padavin ni bilo. Kaki obširni razgledi so sicer umanjkali zaradi meglic-posledice nočnega dežja in velike vlage. Pot po dolini jesenov vodi mimo planin Laghet di sot in Laghet de sora, kjer se z uhojene stezice zavije levo na travnata pobočja s komaj sledljivo stezico pa še ta se počasi izgubi ko se prične vršni vzpon po skrotju in na koncu krušljivih skalah. Žal so bili razgledi z vrha omejeni na Cimo dei preti in Durrano, poleg tega pa še na podnožje Antelaa in del Marmarol. Povratek smo izvedli po isti poti, manjši del pa po opuščeni varianti skozi Val dei Drap. Lepi kraji, že večkrat obiskani pa še precej je v planih

Trobec, ne pišem samo za TNP pač pa nasplošno, krosi na poligone, štrikolesniki pa na ceste. Darinka, sva isti letnik in kolikor vem ni bilo ne volkov ne šakalov, še rise so naselili v začetku 70let. Tudi jelenov pri nas ni bilo, pa jih je zdaj vse polno, Prepovedi gibanja kot si zamišljajo ti debili pa spominja na čase Robin Hooda, ko so samo fevdalčevi lovci smeli v gozd. Ne napišejo, da so sami krivi za to kar se dogaja, saj so bili šakali zaščiteni, volkovi so pa še vedno. Ravno zdaj ta model razlaga na TV kako smo ljudja krivi da jim določene živalske vrste izginjajo, sebe in neko kao stroko naj pogledajo kaj ustvarjajo. Drugi slab primer neke stroke ne sprehajalcev so vode in vnos tujerodnih vrst; kormoran je zaščiten pa ga ni bilo nikoli videti ne na Soči ne na Vipavi. Recimo v Vipavi so nekje v 60ih naselili podusti, ki so se enormno razmnožile. Da bi to zmanjšali so vnesli some, in zdaj je reka v sp toku brez vseh avtohtonih rib, so pa somi taki da komaj obrnejo

Ta model bo še dobil podporo v politiki v obliki onih predstavnic perjadi, ki bi ščitile vse živo. Sedaj pa je za vpad staleža srnjadi in zajcev izključni krivec porast števila plenilcev-volk in predvsem šakal. Posledično dnevno vidim tudi do 7 srn blizu hiše, kjer se počutijo varne. Kako se divji prašiči bojijo človeka pa je vidno iz priloženih slik. Se pa v celoti strinjam, da bi morali pod nujno prepovedati vožnjo s krosi in štirikolesniki v naravnem okolju.

No, dan pozneje pozno popoldne pa zgleda tako v burji pri -5

Ja tudi hokej smo igrali na rokavu Vipave, a je od tega minilo skoraj 60 let. Na celi šoli pa je takrat od približno 200 učencev kakih ducat otrok sploh imelo smuči...

Kmalu se bodo trobenticam, ki že cvetijo pridružili še drugi znanilci pomladi

jezero

če sta na sliki Lopič in Amariana je to nad Rezijo?

Spomnim se kako smo prespali tam na skupnih ležiščih, starejši par pa je imel zakonsko spalnico-ločeno od nas s prosojni zaveso. Za budnico nam je zjutraj zaigral na orglice, za odhod pa je zapiskal in zamahnil s loparčkom kot postajenačelnik. Kar nekaj balvanov tam okrog pa je bilo popisanih s podobnimi modrostmi

Taka pa je zima na našem koncu...zacvetela je zadnje dni preteklega leta.

Umirjanje prometa na preveč obleganih lokacijah pa to...

Mogoče Colinetta?

Na Avanzo?

Danes sva opravila vzpon iz Kuhinje po smeri koder hodimo v kopnih razmerah, čeprav je v žlebu sneg dokaj niže od Zaslapa. Vračala sva se čez Batognico, Lužnico in čez Leskovco nazaj. Snega je malo a so bile razmere za hojo dobre saj se ne predira kjer ga je malo več.

Tone, ko boš ti pisal Italjanščino tako dobro kot Alessio v našem jeziku se javi.....

Tista slika in obisk planine Zaprikraj sta pod mus vsakič ko sem tam gor