JusAvgustin - Zadnja sporočila

Ekskluzivni greben, ki ga do danes nisem znal ovrednotit. Vsi Prletovi prilastki in svarilni klicaji niso preprečili tega, da sva danes na zadnji dan pred padavinami z Andrejem prečila tega posebneža med grebeni. Zakaj posebneža se boste vprašali. Po vsej verjetnosti je še manj plezan kot Z greben Male Martuljške Ponce... Razlogov zato je najbrž več: greben ni nikjer detajlno opisan, težavnost je taka, da bo marsikoga odvrnila in greben je dejansko skoraj terra incognita. Tako bo najbrž tudi ostalo. Sam bom zelo skopo opisal potek in težavnost, mogoče mi boste nekateri zamerili a takšen pač sem. Veliki alpinist klasične dobe je rekel "Lo devi provare".
Greben, ki še takega grebenarja ne pusti ravnodušnega, greben, ki rangira po moji osebni lestvici med top 3 do sedaj preplezane. Viseče, rušnato, strmo, krušljivo, noro izpostavljeno, težko, predvsem pa popolna odsotnost človeških sledi.
Skop opis: Iz Požgane Mlinarice lahko na Zadnjo, potem grebensko do prvega stolpa (IV.), nato po rezi do škrbine in drugega stolpa (II-III.) Sledi najgloblja škrbina grebena, gor na tretji stolp(zelo blizu V.) Potem grebensko čez stolpiče in stolpe na 4. stolp (II-III) izredno izpostavljeno. Nadaljevanje ni več zelo težko, razen enega detajla na predzadnjem stolpu, ki je III-IV). Greben se zaključi na stičišču V grebena SVŠ. Prečnica čez zelo strme trave na zavarovano planinsko pot. V nobenem primeru ne dol po melišču. Okvirni čas plezanja 6 ur. Težavnost visoka.
Za vas uživala Andrej in Juš

Velika zahvala Maretu, ki me je spodbudil za plezanje grebena, in iskrene čestitke Andreju za vse zajebe splezane, kot vodilni v navezi.

V parih besedah med mojimi top 5 grebeni. Iz Vratic na VRP po S grebenu je ena izmed stvari ki se je bom zmeraj z veseljem spominjal. Totalen odbitek od grebena. Še bolj odbita družba. Krasna skala in nora izpostavljenost.

Bravo Tomco, hud napredek si naredil!

Naj prosim admin premakne temo. Se opravičujem.

Včeraj 12.8. smo prečili od Vrha Krnice pa do Briceljka.
Povzpeli smo se od Kluž, mimo lovskega bivaka LD Bovec.
Sam pristop spada v kategorijo dolgih pristopov, na čase nevaren za zdrs, izpostavljen in predvsem je šus. Sestopili smo preko Briceljka mimo planine Bala v Bavšico. Še 1h bosega pešačenja in pivo je steklo.
Za skoraj 20km smo porabili 14 ur, 2100 višincev, trije spusti po vrvi/ob vrvi.
Presenetila me je. Zelo. Mislil sem da je Loška stena manj mogočna. Z lahkoto jo postavim ob bok Steni.
Bil je neverjeten dan v čudoviti družbi, vreden vsake minute.

Haha, turbo Legenda.

Del PP-ja. Teren, kot v Kravji dolini.

Lp

Pravkar sva na Veliki Goličici.
Ne poznam razloga da sem toliko časa odlašal ...
Razgledi da jim ni para.

Par ur kasneje ... Vedno sem pogledoval proti Goličicama in danes je končno tudi na pobudo osvajanja 2k prišla na vrsto.
Vzpon po pristopni grapi po skrajnem desnem robu pod steno(stečina).
Zgoraj od sedelca pa po logičnih prehodih (dejansko je steza in par možicev na ključnih mestih) na vrh MG in od tam po omožičeni stezi na VG.
Plan je bil pogledat nadaljevanja na Mali Prisank preko obeh Goličic.
Krasen dan v prekrasni družbi, pa tudi če naju je pralo od vrha MG do spodnje tretjine grape ...

Ne, pri Erjavčevi koči. Parking za cel dan stane 18 evrov ...

Pred mostom pri Eriki, na parkirišču pod 3. serpentino, na Erjavčevi koči ...

Včeraj, 31.7. sva se povzpela na Stenar s Sovatne z vmesnimi postanki na vseh Stenarjevih podložnikih oziroma "naravnih prirastkih" ...
Začela sva na višini 1800 nm, kjer sva se povzpela na Stenarjevo planjo preko zatrepa, ki dejansko omogoča najlažji pristop na travne planjave pod Stenarjem. S Stenarjeve planje sva se najprej povzpela na vršac nad nama na levi strani, ko ugotoviva, da sploh ni Turn pod Stenarjem.
Od vršaca vlečeva prečko čez pobočje(lahko prehodno, a izpostavljeno) na škrbino v JV grebenu Stenarja od koder se spustiva po grebenu do pravega Turna pod Stenarjem 2177 nm.
Od Turna, ki sta sicer dva a je markiran nižji nadaljujeva po grebenski rezi do vrha Spodnjega Stenarja 2381 nm od tam po super rezi do stika z vršno zgradbo Stenarja. Na vrh stenarja takrat še nisva pristopila, saj sva se spustila po dokaj hudi podrtiji do primernega roglja za spust po vrvi v Stenarjevo škrbino, v totalno razsut svet Macesenca 2472 nm. Z vrha Macesenca sva se spustila nazaj v škrbino in se povzpela še na Stenar in s tem zaključila super turo.
Na turi sva se srečala s plezanjem spodnje III. stopnje, svet je resen, razbit, kaotičen in popolnoma divji. Eden izmed estetsko lepših grebenov Stenarja.
Priporočam uporabo vrvi in vse ostale tehnične opreme.
Hvala M&M za opis pristopa na Macesence.
Izredna tura v Stenarju.

Danes sva se z najdražjo povzpela po Kopiščarjevi, prečila do Hanzove, se po njej povzpela do vršne zgradbe Hanzovega turna, ter na turn tudi pristopila. Tehnične težave ne presežejo I. stopnje. Spet krasna tura v divjem ostenju Prisanka.

Včeraj 22.7.2026 sva se popoldne povzpela čez Zagon v Kožne, od tam na vrh Celovške špice in nadaljevanje preko grebena proti Stolu. Greben je še zmeraj enkratno doživetje, slalom med skalnimi bloki, katere samo občuduješ od daleč in kakor bi jih Vsemogočni nametal na ta kup kamna, ki se mu reče Orlice.
Super popoldne, v prekrasni družbi.

Na Turn je shojena steza.

Včeraj zjutraj štartava z Vršiča, pristopiva po slovenski do Turna, splezava na Turn, nadaljujeva po poti do jubilejne, splezava na vrh Zadnjega Prisanka, se spustiva nazaj na pot, nadaljujeva proti V Zvoniku. Na Zvonik sva se povzpela kar direkt od možica po edinem kaminu-žlebu-razčlembi v steni. Nazaj grede sem zamenjal pomožne vrvice na sidriščih za spust.

Taka bi bila objava v kolikor bi vreme sodelovalo.

Že proti Sovni glavi prve kaplje, obrneva in prevedriva v starem topovskem bunkerju. Ob 10h je vidno da se bo ozračje stabiliziralo in bova lahko izpeljala turo.
Tudi sva jo a z tremi urami zaostanka.
Težave s katerimi sva se srečala niso šle čez II.
Divje ostenje Prisanka naju je navdušilo. Sem bova še prišla ...

Greben ob vsakrm obisku bolj zajeban ... Crkneš od smeha, a je temu res tako. Ostroroba dinamika Paradajza ti/vama pa ni dišala?

V petek sva splezala na Veliki Oltar po SZ grebenu. Zame najlepši možen pristop na VO. V detaju je še moj klin, ki sem ga zabil tja ob mojem prvem pristopu z Velike Dnine. Nad njim je narejeno sidrišče za spust po vrvi. V sidrišču je vpet en pramen, ki služi kot vrv po kateri se spustimo nazaj v Dnino. Vrv je na enem koncu presekana zato je najbrž še tam.
Sidrišča so od tam naprej nekatera varna, nekatera pa pač ne. Preveriti je potrebno vsako sidrišče preden se ga obremeni. Kot je napisal Bojan, do škrbine podrtija da ji ni para od tam naprej pa krasna skala do vršne pregrade. Čez vršno pregrado/stopnjo se da direkt. Obvoz po levi po tistem kar je ostalo od kamina (II) ni potreben.
Bil je krasen dan v še bolj krasni družbi.