matic4 - Zadnja sporočila

Iz Vrat sem se najprej preko Luknje povzpel na Pihavec. Sestopil sem po markirani do Dovških vrat. V smeri Vrat sem sestopil še 80 višinskih metrov, to je nad Sovatno (2100m). Tam zavijem levo (proti vzhodu) ,sprva čez trave potem pa čez škrapljaste pode do dobro vidnega travnatega pomola. Po zelo strmem travnatem prehodu se povzpnem na jugovzhodni Stenarjev greben. Možno se je nanj povzpeti tudi po skalah povsem desno (najmanj II). Po lahkem skrotju nadaljujem proti Turnu pod Stenarjem, nanj se povzpnem po travnatem prehodu (strmo). Nadaljujem po skrotju do naslednjega vrha v grebenu brez imena (2381m). Sledi grebensko plezanje do vrha Stenarja (do -II). Nad najbolj strmim delom na grebenski izravnavi je še en krajši zahtevnejši skok(-II), prestop v levo in po lahkem skrotju do vrha. Setopil sem po markirani do Pogačnikovega doma in potem čez Sovatno v Vrata.

Včeraj sem se podal iz Vršiča proti Kanji. Računal sem 5-6 ur hoje. Ker sem bil bolj počasen sem po šestih urah prišel komaj do Zagorelca. Pot je vseskozi markirana, od odcepa Jalovec-Trenta se pot zgublja, markacij je na srečo precej. Poti je lažje slediti od Vršiča, kot v obratni smeri. Spustov in vzponov je precej, nazaj sem porabil pol ure manj.

Časovno mislim ,da je približno enako. V tem času je bolje mimo pl. Bukovec, je več sence zjutraj.

Od pl.Blato preko Krstenice na vse tri Stoge. Krsteniški Stog obkrožim po vzhodni strani po razgledni stezici izsekani skozi ruševje in macesnov gaj. S prevala z Jezerskim Stogom se po lahkih travah med ruševjem povzpnem na greben KS. Sestopim po isti poti do prevala in lepo vidni stezici do sten JS, tam pa levo ob stenah in višje čez trave v strm žleb, za robom pa desno na vrh JS.
Sestopim do Jezerskega prevala, Prevalski Stog obkrožim po slabo vidni stezici čez melišča na vzhodni strani do Mišeljskega prevala, tam pa po skrotju na vrh PS.

Včeraj iz Drežnice po poti Silva Korena. Pot je uradno zaprta, no to sem izvedel šele tam. Grem pogledat če se da vseno čez. Kakšne pol ure pred vrhom manjka 2m jeklenice (zagruščeno, slabi oprimki), siten prehod, prav lahko ni. Še na parih mestih par izpuljenih in skrivljenih klinov, vse neproblematično. Prehod čez snežišče pri vstopu brez posebne opreme. Na dolečenih mestih je pot zelo zaraščena, pot bolj čutiš kot pa vidiš. Začel sem ob 7:30, senco sem imel skoraj do vrha.

slika 23: Iz Oltarjev se običajno pleza po desni strani ob grebenu, na vrhu je tudi sidrišče.

Srečno tudi tebi Volk, na vseh poteh.
Lp

Danes od peskokopa iz doline Korošice, mimo lovske koče in medvedje jame na vrh. V gozdu se pod listjem skriva precej ledu, snega je v vrhnjem delu malo. V medvedji jami zanimivi ledene kapniki, visoki po meter. Tam okrog so še zimske razmere.

Danes iz Kamniške Bistrice čez Kokrško sedlo na vrh. Od sedla naprej razmere mešane, večinoma sneg trd kot beton, nekaj starega napihanega snega, ponekod kopno, varovala so zunaj. Ta del mrzel in vetroven. Sestop čez Kalce. Ob enih sneg še dovolj pomrznjen, pod lovsko kočo ledeno.

Kar nekaj jih je bilo danes gor. Šel sem od Ljubelja preko Zelenice in suhega ruševja po Y grapi, sestopil sem po JV grebenu. V grapi odlične razmere, v vrhnjem delu krajši kopni skok. Tako v grapi kot po JV grebenu shojeno z dobrimi stopi. Shojena tudi markirana letna pot. Priporočljiva je zgodnja ura, sredi dneva sneg ne drži več. Na vzhodni strani iz smeri suhega ruševja se je hodilo tudi z grape pred Y, mislim da gre za levo grapo. Danes tudi veliko smučarjev na relaciji Ljubelj-Zelenica-suho ruševje-Triangel.

To je zelo lepa pot. Do Kanje rabiš dober opis poti, delno gre za markirano brezpotje. Jaz sem tam hodil lani. Z sedla Kanje proti Bavšici je bilo videti vse zagruščeno, vprašanje če je sestop tam sploh mogoč. Računaj z možnostjo, da boš morda moral sestopit v zadnjo Trento. Z avtobuso potem od serpentine pri izviru Soče do kraja Soča in od tam na Grintavec.

Začnem iz Bavšice v smeri pl. Bukovec. V spodnjem delu se najprej prebijem čez nagrmadeno drevje ,potem pa večinoma po plazovini vse do najožjega dela soteske Tesni, tam že stopim na markirano pot. Do sem je kratek odsek markirane poti ,ki ni pod snegom , težko prehoden ,ker je tam polno podrtih dreves. Od potoka naprej do pl. Bukovec je pot že večinom očiščena. Pri lovski koči se usmerim proti Doliču, pot je kar lepo sledljiva. Napredovanje ni težavno ,saj trave še niso pognale. Na Vrhu Osojnika se usmerim desno proti sedlu med Nizkom Vrhom in Špičico, tam pa levo. Po rogljatem grebenu plezam in iščem obvoze, vrh je zares zadnji rogelj. Ta pristop je precej težji kot od sedla z Zadnjim Pelcem. Sestopim preko Vrha Osojnika proti Prevali. Poti tu praktično ni, kdor ne pozna poti bo nižje težko našel pravi žleb ki vodi do Prevale. V Bali so na markirani poti posamezna podrta drevesa, obvozi so uhojeni, večjih težav ni. Zdaj je še posebej čas za obisk tega konca, ko trave še niso previsoko. Bolj kot tehnično je prečenje zahtevno orientacijsko. Zimska oprema ni potrebna.

Danes iz Matkovega kota na vrh. Do Latvice je še več snežišč, potrebna je kompletna oprema. Nad Latvico je kopno do vrha. Poleg krajnih poči težave povzroča padajoče kamenje.

Trobec zgleda da sva se ? Ti si bil na Sr. Špici jaz pri škrbini. Drugega jaz nisem srečal.

Darinka, res je, pot je kar dobro uhojena, samo vedeti moraš kam na razpotjih. Razgled na vrhu me je kar malo presenetil.

Včeraj od Kal Koritnice preko pl. Golobar na vrh. Do planine se kar vleče, jaz sem rabil dve uri in pol. Na planini poiščem betonski križ ,na severovzhodnem koncu je. Za križem je mulatera, par minut grem proti levi, pri možicu pa zavijem desno na odcep mulatere. Po dvajsetih minutah hoje zavijem levo, in po mulateri vse do škrbine med Sr. Špico in Hudim vrhom. Če pri odcepu ne zaviješ levo potem prideš tako kot Darinka pri sliki 18. Pred škrbino je še nekaj snega, zimska oprema je še potrebna. Na škrbini malo sestopim in nadaljujem po potki na vzhodni strani do vrha. Zdaj je pravi čas za obisk ,ko grmovje in trave še niso pognale. Od pl. do vrha sem rabil dve ure.

Od Hajnževega sedla je pot kopna. Le v srednjem delu je še eno večje strmo snežišče, kjer je potrebna zimska oprema. Varovala so vsa brezhibna.

Danes čez Ljubelj ,Rjavo peč in Grunt na vrh. Pot je večinoma kopna, kar je snega se ga da obiti. Proti Hajnževem sedlu je pot v celoti kopna. Nadaljeval sem še do V. vrha, sestopil pa do cestarske bajte.