matic4 - Zadnja sporočila

V Berchtesgadnu zavijem na Rossfeld-panoramsko cesto. Malo po plačilu cestnine pridem do kraja Ofnerboden, kjer parkiram. Po asfaltni cesti nadaljujem peš slabih 15 min do koče Enzianhutte (zaprto). Tam zavijem desno na makadamsko cesto in po njej skozi gozd do sedla Eckersattel. Tam sta dve možnosti pristopa do koče Purtschellerhaus: nemška in Salzburška. Prva je eno samo leseno stopnišče, ne priporočam. Od avta do koče je uro in pol. Prespim v koči in zjutraj nadaljujem proti vrhu. Sprva po travah do stene, tam pa desno ob stenah in potem v lažjem plezanju proti stranskemu grebenu, malo sestopim, se odločim za kamin in po njem na glavni greben. Lahko bi šel tudi po Salzburši poti desno, mislim ,da ni kaj dosti lažje.Do sem ne preveč zahtevno in prijetno plezanje. Grebenski del do vrha se kar vleče, vmes še nekaj lažjega plezanja. Na vrhu krasen razgled. Sestopim v smeri vzpona nato pa zavijem levo po skrotju v ključih do prepadnih sten. Tam se začne zavarovana pot proti Kehlsteinu. Veliko je navpičnih spustov in vzponov, sestopov po zagruščenem terenu, celo dva preduha in proti koncu prijeten sprehod med balvani. Ta del je za stopnjo bolj zahteven kot pristop na vrh iz koče Purtschellerhaus. Zahtevnega dela je cca. za eno uro. Od koče do Kehlstein je s počitkom na vrhu 6 ur. Od Kehlsteinhaus sestopim po asfaltirani poti proti postajališču za avtobuse, tam pa spet po asfaltirani cesti (zaprto za promet) proti Ofnerbodnu. Pot je zelo razgledna, poteka med macesni in je polna serpentin. Ko se strmina unese, cesta preide v makadam, macesne zamenjajo mogočne smreke. V prijetnem sprehodu pridem do avta. Od Kehlsteinhaus je do Ofnerbodna uro in pol do dve uri.

Na goro sem se podal po običajni poti, to je od koče Arthurhaus. Sprva je pot bolj sprehod, višje pa že malo bolj zahtevna. Opisal bi jo kot delno zahtevno. Pot je razgledna in zelo raznolika, od pašnikov, melišč, travnatih pobočij in višje skalne pokrajine.Pot je dobro obiskana in označena. Višje pot označujejo drogovi (poleg markacij), to je zelo koristno v času megle. Začel sem malo čez dvanajst in v kočo Matrashaus na vrhu prišel kot zadnji malo pred šesto. Ker naročila za večerjo zaključujejo ob petih, je bila večerja bolj skromna (juhca). Vrh je znan po lepih razgledah in doživetjih sončnega zahoda in vzhoda. Ni me razočaral. Pot je sicer kar dolga vendar je posebno doživetje (v obe smeri).

Dolina Korošice v spodnjem delu ni prehodna (naprej od prvega razcepa pri soteski), treba je preko Brsnikov. Z avtom je možno preko Predoselja in Brsnikov do peskokopa, to je sicer kar velik ovinek.

V nedeljo od Magozda po Štefkini poti na Pirhovec in Špik. Je bilo kar nekaj pohodnikov, temperature pa že kar poletne, avrikelj že cveti. Nazaj grede lep prizor kroženja jastrebov.

Da se brez problema, samo malo drugače je zdaj uhojena.

winni: ne vem če se vidi iz Žage, jaz sem prišel iz Bovca. Mulatjera je normalno prehodna, v zgornjem delu je nekaj padlih dreves na poti, dva prehoda sta bolj sitna, kako je naprej od slike št.8 pa ne vem.

Danes kar iz Martuljeka čez Sr. vrh in Železnico. Višina snega z višino postopoma narašča, okrog sedla ga je že meter. Gaz je potegnjena do vrha.

Včeraj iz Loga Čezsoškega po strmi mulatjeri do Špika. Na poti je veliko podrtih dreves in vej, pot je za silo sledljiva. Malo nad gozdno ramo imenovano Mali Polovnik je mulatjera povsem zabasana z drevjem, prehod je težaven, nadaljujem po brezpotju višje do uravnave, kjer je pot spet vidna, ležeče drevje pa požagano, do vrha je potem pot normalno prehodna. Pot poteka ves čas po gozdu, na V. Polovniku šele stopiš iz gozda. Sestopil sem po isti poti do Malega Polovnika, potem pa levo na položno mulatjero. Tudi na tej je precej padlega drevja, posebnih težav pa ni. V tem času je strmejša mulatjera ves čas v senci, položnejša pa na sončni strani in bolj razgledna. Srečal nisem nikogar, razen par gamsov na vrhu.

Del ceste med spodnjo postajo žičnice in mostom čez K. Bistrico je odneslo med zadnjimi poplavami. Z avtom ni možem dostop, lahko pa greš peš.

Danes sem šel pogledat tisto podrtijo. Ni tako hudo, podrtega drevja je cca. 50 m na poti. Večinoma se splaziš pod drevjem, pot je približno vidna. Naprej je videti brez problema. Za tistega ,ki pozna pot čez skok, je bolje tam in potem desno po lovski do markirane.

Pred par dnevi iz Plöckenpassa na Pal Piccolo. Začel sem po poti 401 na Italjanski strani, nato pa zavil na pot Vetta Chapot (401b), ostanki vojne na vsakem koraku. Na vršnji planoti labirint jarkov in predorov, šele ko si povsem blizu vidiš, da je vse med seboj povezano. Sestopil sem po poti MG-Nase-Weg (434) ,to je po Avstrijski strani. Pot je povsem nezanimiva in zelo spolska. Bolje je sestopiti po južni strani po poti Alpiniweg (401). Vrh je bil v nedeljo dobro obiskan, vreme pa pravšnje.

Vidim ,da predhodniki niso imeli sreče z vremenom. Menim, da se zares splača le v lepem vremenu. Začel sem na prelazu Plöckenpass in kmalu zagrizel v ferato Oberst-Gressel-Klettersteig, ta večinoma poteka čez glatke plošče in te pripelje na ramo (Cellonschulter). Od tam sem nadaljeval po ferati Weg ohne Grenzen do sedla pred vrhom in nato še na vrh Cellona. Obe ferati se mi zdita približno enako težke, s tem, da je skala na zg. ferati bolj razčlenjena, spodaj so bolj plošče. Steinberger Weg je zaprta. Sestopim in nadaljujem čez Cresta Verde/Grüne Schneid proti Kollinspitze. Pot je kar dobro uhojena, markacij precej, lahko bi bila še kakšna več, so že kar sprane. Z vrha sem sestopil po isti poti, potem pa po 147 in 146 do Plöckenpassa. Spotoma sem srečal še lisico.

Včeraj od Kluž. Trave so še nizke, kač nisem videl, pokasiral par klopov.

Krožna Tolminske Ravne, pl. Razor, Škrbina, Podrta gora in Vrh Konte, Vrh nad Škrbino, preval Globoko, Pl. Razor.Pred Škrbino so še snežišča, jaz sem uporabil cepin. Naprej do Vrha nad Škrbino in po grebenskih vrhovih do prevala Globoko je vse kopno.

Danes iz K. Bistrice čez Kokrsko sedlo. Sneg se začne pri klopci, shojeno po markirani, cca. 10 cm novega snega na zmrznjeno podlago. Od Kokrskega prečenje pod steno, tu veliko napihanega snega, ponekod čez kolena. Pri varovalih trd pomrznjen sneg, spodaj nekaj ledu, brez novega snega, dobro zalito, potegnem direktno na greben. Ta del je kar strm, tukaj ne sme biti napake. Na grebenu sneg nestabilen, delale so se cokle, vrh bo počakal na drugič. Sestopim po isti poti.

Časovno mislim ,da je približno enako. V tem času je bolje mimo pl. Bukovec, je več sence zjutraj.

Od pl.Blato preko Krstenice na vse tri Stoge. Krsteniški Stog obkrožim po vzhodni strani po razgledni stezici izsekani skozi ruševje in macesnov gaj. S prevala z Jezerskim Stogom se po lahkih travah med ruševjem povzpnem na greben KS. Sestopim po isti poti do prevala in lepo vidni stezici do sten JS, tam pa levo ob stenah in višje čez trave v strm žleb, za robom pa desno na vrh JS.
Sestopim do Jezerskega prevala, Prevalski Stog obkrožim po slabo vidni stezici čez melišča na vzhodni strani do Mišeljskega prevala, tam pa po skrotju na vrh PS.