KarmenT - Zadnja sporočila

1. 7. 2022 na Konjskem vrhu. Izhodišče na koncu vasice Žlan, kjer je veliko makadamsko parkirišče. Dan sončen in zelo topel. Šele ob prihodu na greben je zapihalo. Pot je zelo dobro markirana, je pa mestoma precej bujnega rastja ob njej. Trenutni je skoraj na celotni trasi pravi botanični raj.

Na planini Osredki se pase živina, obe mlaki, ob koči in malo višje, sta napolnjeni z vodo. Do vrha oz. v nadaljevanju do Črne prsti nisva srečala nikogar.

Po prihodu na greben se pot sprva umakne na južno stran in spusti, na poti sta dva odseka z jeklenicami in en del z nekaj klini. Pot sicer brez posebnosti.

Konjski vrh se dviga le nekaj minut nad "magistralko" med Rodico in Črno prstjo. Trenutno je poraščen z bujno travo, v kateri se skrivajo čudovite temne murke. Vrh je res lep razglednik daleč naokrog. Na vrhu veliko brenčečega mrčesa, sicer pa mir in čudoviti razgledi.

Povratek mimo Črne prsti in Orožnove koče ter krožno nazaj na izhodišče. Med potjo sva "nabrala" kar nekaj klopov. Srečno in varno vsem.

Včeraj iz kampa Danica v Bohinjski Bistrici s kolesom do izhodišča za izvir Bistrice. Pot je ves čas lepo označena z "rumenimi" markacijami, senčna, na razcepiščih so lesene smerne table. Brv je lepo urejena, prečka se jo brez težav. Stezica na nasprotni strani dobro uhojena. Pred izvirom zaveje prijeten hlad. Voda buči...
Vračala sva se krožno in sicer takoj strmo v hrib po shojeni stezici do rovta Repar, ki je čudovit razglednik proti severu in jugu. Nato pa po makadamski cesti po dolini Koprivje. Senožeti so sveže pokošene. Večkrat sva se ustavila in razgledovala naokrog. Na poti nisva srečala nikogar. Od žage sva se vrnila le nekaj sto metrov nazaj in prišla nazaj na izhodišče. Kratek in lep sprehod.

Včeraj na Veliki Bogatin oz. Mahavšček. Ob 9.30 na parkirišču Savica malo avtomobilov, tudi na Komni zelo malo ljudi. Dom zaprt do 15. 12., tako piše na strani PZS. Po dolini Gracije na Bogatinsko sedlo in pod Malim Bogatinom na vrh Mahavščka. Dopoldne turobno oblačno, tik pred prihodom na vrh pa se je razjasnilo, razgledi čudoviti. Od B. sedla naprej je pihalo z vso močjo. Zato na vrhu le kratek postanek, nato po isti poti nazaj. Pod B. sedlom se je veter unesel, naprej sončno, toplo, skratka kot vedno lepo. Tik nad kočo pod Bogatinom sva se srečali z lisico. Me je kar malo zaskrbelo, ker ne vem, kako se takim zverem streže.
Voda pada preko Komarče v večih slapovih, Savica buči do zadnjega zgornjega ovinka. Res se je poznalo, da je dan prej deževalo. Srečno in varno vsem.

Na zadnji oktobrski dan na Veliki vrh. Obiska ogromno. Dan topel, sončen, proti vrhu vetrovno, a je kar prijalo, da je malce pohladilo. Razgledi lepi, do Očaka. Parkirišče pod Matizovcem je plačljivo, celodnevno parkiranje 4 EUR. Ob 8.30 še veliko prostih parkirnih mest. Dom na Kofcah ima sveže barve. Nad domom po prečni poti na vrh, nato po grebenski na Kofce goro in direktno dol do doma. Pot brez posebnosti. Kosilo v planšariji, osebje prijazno, hrana odlična. Čudovit dan!

Enako, tudi midva se bova še vrnila v te lepe kraje.

Tudi midva iskala pred kratkim pot nad lovsko kočo, nekaj časa je lepo sledljiva, potem pa se povsem izgubi. Jase, kot je napisal tango, nisva našla in sva jo tudi midva mahnila naravnost navzgor. Vtis je bil, da je po tej naravnost navzgor hodilo že več ljudi. Nama pa je bila pot ob potoku Žlebnica veliko lepša kot čez Železnico.

Vrata - Bivak IV - Križ - Stenar - Sovatna - Vrata

Včeraj je bil čudovit dan za obisk visokogorja. V Vratih na parkirišču ob 7.30 še veliko prostora. Sonce je močno pripekalo, vetra ni bilo, večino časa sva hodila v kratkih rokavih. Manjkala je le krema z zaščitnim faktorjem. Na opisani trasi srečala kar nekaj pohodnikov. Pot ves čas dobro markirana. Posebej nad bivakom IV je potrebno sledenje markacijam, saj je ob poti kar veliko špranj, lukenj in podobnega. S Križa sva se spustila po isti poti do vznožja jeklenice, nato po dobro uhojeni poti do razpotja za Stenar. Mestoma je potrebna previdnost. Oba vrhova sta čudovita razglednika. Na Križu sva imela družbo, prav tako so bili obiskovalci na Stenarju. Ko pa so odšli, sva poslušala tišino, se razgledovala in malce zadremala. Srečala sva dva gamsa in na večji razdalji opazovala kozoroga.

Spust v Sovatno ob pogledu na Severno triglavsko steno je tudi zelo lep. Nisva pa si mislila, da naju bo "težji" del šele čakal. V Vratih je vse listje na tleh, ob hoji se dviguje v zrak, glasno šelesti in ogromno ga je. Ob tem zlahka spregledaš kamen ali stopiš na korenino. No, k sreči sva tudi ta del prešla brez težav. Ob prvi slani pa to itak ne bo več aktualno.

Včeraj veliko obiska na Trupejevem poldnevu. Parkirišče na Srednjem vrhu je bilo veliko premajhno za vse. Pozen štart, šele ob 13.30. Toliko obvestil redarstev še nisem videla na enem mestu.
Do lovske koče pod Lepim vrhom po makadamski cesti. Cesta lepo urejena. Veliko potočkov, desnih pritokov potoka Hladnik, ki je glasno žuborel v dolini, precej vodnatih. Lovska koča postavljena v zelo lepem ambientu.
Za kočo strm vzpon ob potoku Žlebnica, ki ima tudi precej vode. Stezica uhojena, v zgornjem delu se malo izgubi, tako da sva malo "zašla" in šla kar naravnost navzgor do dobro uhojene prečne stezice. S tega mesta čudoviti pogledi na prehojeno dolino, ki žari v macesnih vseh barv. "Panoramska" hoja do sedelca kar kliče k fotografiranju in občudovanju.
Do vrha pot brez posebnosti. Spust krožno čez Železnico ob potoku Jerman. Sprva med žarečimi macesni, potem pa se svet povsem spremeni v listnat in smrekov gozd, brez macesnov. Ob povratku na Srednjem vrhu le trije avtomobili.
Čudovit dan, topel, samoten, z obilo jesenskih odtenkov. Ves čas v kratkih rokavih.

Djimuzl, hvala! Sem prebrala, a kot vidim sva se znašla malo bolj v desno. Pa drugič.

Majdag, hvala! Ga poiščeva prihodnjič. Ne vem pa, kaj bi bil potem skrajni desni del grebena Slemena. Deluje kot nekakšen vrt, na njem je možic in lep razglednik je.

Včeraj na Vrtaško Sleme in še en vrh v tem grebenu, pa ne vem ali je bilo Drobeče ali Votlo Sleme. Na slednjem ni bilo ne zvonca in ne vpisne skrinjice, kot je v opisu za Drobeče Sleme, samo možic.
Pot iz Mojstrane brez posebnosti, topel dan z razgledi v daljavo. Do Vrtaške planine kot vedno zelo strmo, nad odcepom za Vrtaški vrh, nad travnikom Njivice, pa se macesni že zelo lepo barvajo. Čudovit razglednik!

Zelo lepi kraji, lepi spomini.
Super tura.

Danes popoldan od gostišča Pekel občudovat slapove. Pod petim slapom sva prečkala zelo vodnato strugo in se vrnila na izhodišča mimo Pristave. Spust ekspresen, ker naju je že lovila noč. Slapovi trenutno res lepi in "obilni". Obiska zelo malo, spodaj srečala sprehajalca s psom in dvakrat po tri osebe, ki so se vračale. Pot mokra, a so pomagala odlična. Previdnost vsekakor potrebna, posebej od 3. slapa dalje. Prvič v teh krajih, čeprav so blizu doma.

Včeraj na Lubnik po grebenu, povratek mimo vasi Gabrovo. Vreme je zdržalo. Razgledov pričakovano ni bilo. Vseeno veliko obiska. V domu živahno, Lubnikarji so imeli zaključno srečanje z živo glasbo. Hrana odlična.

Žig je bil lani pritrjen na kamen ob vrhu, v sredini markacije. Verjetno je še vedno na isti lokaciji.

Miri, hvala! Torej sta blizu druga drugi.

Pred dnevi na Vida iz Sv. Marije. Tik pred parkiriščem je območje posebnih, zaščitenih hrastov, zanimivo za videti.

Severni pristop na Vida je res lep, deluje prav visokogorsko. Pot je spodaj gruščnata, potem postane boj skalnata, zelo lepo je speljana. Nisva zaznala nevarnih mest, po najini oceni je pot lahka. Na opisu poti na tem portalu je opredeljena kot zahtevna, kar me je nekaj let malo odbijalo od vzpona.

Lepi razgledi, skratka na vrhu lepo kot vedno.