KarmenT - Zadnja sporočila

Včeraj v čudovitem sončnem vremenu prehodila krajšo od dveh poti cistercijanov, ki sta bili na novo odprti septembra letos. Štart in cilj v Stični, kjer je tudi informativna tabla s QR kodami. Pot je označena z rumenimi rozetami, ki pa so občasno zelo redke, tako da zelo prav pride naložena pot v telefonu. Pri Lavričevi koči kar nekaj obiska, tudi zelo dobra hrana, sicer na celi poti sama. No, eno poskočno srnico sva videla. Gozd je odet v čudovite jesenske barve. S Pristave se je lepo videlo zasnežene gore. Zanimiva rekreacija le 20 minut vožnje z avtom od doma. Pot je dolga 14 km in naredi skoraj 500 višinskih metrov.

1. 7. 2022 na Konjskem vrhu. Izhodišče na koncu vasice Žlan, kjer je veliko makadamsko parkirišče. Dan sončen in zelo topel. Šele ob prihodu na greben je zapihalo. Pot je zelo dobro markirana, je pa mestoma precej bujnega rastja ob njej. Trenutni je skoraj na celotni trasi pravi botanični raj.

Na planini Osredki se pase živina, obe mlaki, ob koči in malo višje, sta napolnjeni z vodo. Do vrha oz. v nadaljevanju do Črne prsti nisva srečala nikogar.

Po prihodu na greben se pot sprva umakne na južno stran in spusti, na poti sta dva odseka z jeklenicami in en del z nekaj klini. Pot sicer brez posebnosti.

Konjski vrh se dviga le nekaj minut nad "magistralko" med Rodico in Črno prstjo. Trenutno je poraščen z bujno travo, v kateri se skrivajo čudovite temne murke. Vrh je res lep razglednik daleč naokrog. Na vrhu veliko brenčečega mrčesa, sicer pa mir in čudoviti razgledi.

Povratek mimo Črne prsti in Orožnove koče ter krožno nazaj na izhodišče. Med potjo sva "nabrala" kar nekaj klopov. Srečno in varno vsem.

Danes na Malem in Velikem Snežniku. Pot iz Ilirske Bistrice do Sviščakov v celoti asfaltirana. Po poti pravi botanični raj. Res veliko cvetja, polno divjih orhidej, zlatih lilij in celo očnice sva našla. Pri koči veliko obiska. Povratek krožno preko Malega Snežnika na izhodišče. Temperature so bile tam gori precej bolj prijetne. Pot do Malega Snežnika je v večinskem delu dobro očiščena. Lep dan je bil.

Zelo lepo...

Včeraj prvič na Lisco. Izhodišče Breg. Pohodnikov zelo malo, pred Tončkovim domom pa polno. Zanimivi in lepi kraji. Precejšen del poti v senci, kar je zelo prijalo ob visokih popoldanskih temperaturah. Vrh razgleden, tik pod njim polno cvetja, izstopali divji klinčki. .

Včeraj prvič na Lisco. Izhodišče Breg. Pohodnikov zelo malo, pred Tončkovim domom pa polno. Zanimivi in lepi kraji. Precejšen del poti v senci, kar je zelo prijalo ob visokih popoldanskih temperaturah. Vrh razgleden, tik pod njim polno cvetja, izstopali divji klinčki. .

Hvala, srečno tudi tvoji ekipi pri nadaljevanju poti.

Prejšnji teden sva z možem prehodila Camino Krk. Čudovita izkušnja! Otok Krk ponuja zalo raznolike poti in kraje, ravninsko hojo in tudi pravo hribolazenje. Pomladni čas je prijeten za hojo, veliko je cvetja, pa tudi moje že omogoča krajše osvežitve.

Začela sva v mestu Krk, avto parkirala na večjem parkirišču pred Konzumom in 6x prenočila na naslednjim lokacijah: Linardići - Malinska - Omišalj - Soline - Vrbnik - Baška. Prenočišča sva rezervirala en dan vnaprej preko bookinga in vsa so bila odlična.

Nahrbtnik je bil kar težak, med 10 in 11kg. Vnaprej sva pogledala delovni čas in lokacijo trgovin in glede na to prilagajala nakup hrane.

Na začetku poti vremenska napoved ni bila prav optimistična, potem pa sva doživela le en vetrovno-deževen dan, sicer je bilo sončno, občasno oblačno, s prijetnimi tempraturami.

Pohodnih palic nisva imela s seboj in jih niti nisva pogrešala. Spoznala sva veliko novih kotičkov na Krku in se v obilju naužila samote ter živahnega ptičjega petja. Srečala sva le redke posameznike na posameznih etapah. Domačini Camino kar dobro poznajo in so zelo prijazni.

Na praznični ponedeljek naju je zaneslo daleč od doma v vasico Zakojca, od koder sva se povzpela po kratki in mestoma zelo strmi poti na Kojco. Čudoviti kraji, razgledi krasni, nikjer nikogar. Pot odlično označena. Drevje še ne brsti, zato sva imela ves čas razglede po okolici, predvsem je s poti mogočen pogled na Porezen, tudi Spodnje Bohinjske gore imaš tik pred sabo.

Vrh razgleden, na njem je ogromna kopica sena. Ob lovski koči je večja gugalnica in malce nižje tudi zunanje korito z vodo. Kar nekaj časa sva ostala na vrhu, občudovala nama nepoznane kraje, naguban relief in se prepustila miru in tišini.

Povratek v smeri prevala Vrh Ravni in nato do izhodišča v Zakojci.

V petek zvečer se nas je iz Leskovice proti Blegošu podalo 16 pohodnikov. Imeli smo odličnega vodiča, domačina, ki dobro pozna te kraje. Šli smo po poti mimo brezna. Z višino se je stopnjevala višina snega. Ko smo prišli na kolovoz, ki povezuje Prvo raven in kočo, smo se odločili, da je gazenje v celem do vrha trenutno prenevarno in se obrnili proti koči. Skoraj ves čas smo hodili v zavetju, nekaj sto metrov pred kočo pa je kar močno povleklo. V kočo prišli pozno, dobili odličen štrudel in pehtranovo potico.

Povratek mimo zavetišča na Jelencih do Leskovice. Spust je bil ekspresen, saj se pot kar dobro spušča. Zaradi dopoldanskega sneženja ni bilo poledice, je pa bil sneg pričakovano sipek. Celo pot smo imeli pred seboj in okrog sebe neokrnjeno belino. Super je bilo!

Pred kratkim na Kremžarjev vrh iz Gradišča. Lepa, prijetna pot, prav tako prijetno v domu.

Danes med plohami in soncem na Kurešček iz Želimelj. Tik pod vrhom ujela čudovito dvojno mavrico, ki pa je bila v živo še veliko lepša. Teloh že cveti.

31. 10. 2024: Po enem letu spet na istem mestu, letos slap precej manj vodnat. V strugi potoka Boke ni vode. Sončno jutro in prav prijeten vzpon po grebenu, ki smo ga zaradi lanskega obiska dobro poznali. Markacij je malo, še tiste so obledele. Na mestu, kjer je puščica, jih veliko krene direktno navzgor, kar sva naredila tudi midva lani, a markirana pot pelje po skalni polici naokrog in naprej po uhojeni stezi. Lepo ga je gledati iz oči v oči...

30. 10. 2024: Čudovit sončen dan od trdnjave Kluže do Kote 1313. Pot zelo strma in se poravna šele tik pred ciljem. Sončno in toplo. Srečali le dva pohodnika, ki sta naredila pot iz Bovca do trdnjave Kluže. Vrh je čudovit razglednik. Po prihodu na izhodišče še do korit Koritnice in v dolino Bavšice. Lep dan je bil.

29. 10. 2024: Prvi dan 3-dnevenga pohajanja po bovških hribih smo začeli s potjo na Javoršček. Začetek je bil neobetaven, saj smo zgrešili izhodišče in parkirali malo pred skalnim podorom. Vseeno pa smo s tega mesta doživeli zelo lep razgled na celo bovško ravnico in mogočne vrhove nad njo.
Potem pa na parking v Jablenco in po markirani poti do Čez Utro in po nemarkirani na vrh. Pot je kar strma, večinoma poteka po gozdu, na jasah, prevalu Čez Utro in na vrhu pa čudoviti razgledi. Vreme sončno, pod nogami šumelo jesensko listje, hodili v kratkih rokavih, ob povratku srečali edinega pohodnika.

Danes spoznala Županov vrh. Gor po vzhodni poti, nazaj po zahodni. Kratko, jesensko. Po razglede na Alpe pa kdaj drugič.

15.5.2024 prehodila Pot sedmih slapov v Buzetskem kanjonu. Lepi kraji, polni miru, veliko pomladnega cvetja, srečala le dva pohodnika. Kljub slabi vremenski napovedi je bilo zelo toplo, nekaj drobnih kapljic je padlo le v vsi Kotli. Parkirala pred istrskim vodovodom, še vedno brezplačno. Smer hoje je dobro označena ves čas, kar pa sva ugotovila precej pozneje. Namreč v več opisih sem zasledila, da je potrebno slediti modro-rdečim markacijam, a sedaj so modro-bele. No, nič hudega, sva pa še bolj doživela ta del Istre.

Po zaključku poti sva se sprehodila še po starem delu Buzeta.

Pot so izhodišča se nama je precej podaljšala, ker na novo asfaltirajo cesto v dolini reke Mirne, obvoz je urejen po obronkih doline. Zato pa sva doživela še čudovit pogled na Motovun, mimo katerega sva se tudi peljala.