Mali in Veliki Snežnik

Pred leti, ko sem šel na Snežnik sem se peljal čez Bloke in potem mimo Grada Snežnik. Tam nekje pri gradu se je končala asfaltna cesta. Vodi pa od Grada Snežnik do Sviščakov naprej dolga makadamska cesta. In sem pomislil, da so to cesto na novo asfaltirali.

Planinska pot je v delu med Malimi Sviščaki in križiščem Snežniške in Madragočeve ceste začasno zaprta zaradi sečnje in spravila lesa.
Podrobnejše stanje je razvidno na priloženem zemljevidu:

Danes na Malem in Velikem Snežniku. Pot iz Ilirske Bistrice do Sviščakov v celoti asfaltirana. Po poti pravi botanični raj. Res veliko cvetja, polno divjih orhidej, zlatih lilij in celo očnice sva našla. Pri koči veliko obiska. Povratek krožno preko Malega Snežnika na izhodišče. Temperature so bile tam gori precej bolj prijetne. Pot do Malega Snežnika je v večinskem delu dobro očiščena. Lep dan je bil.

Včeraj lepa krožna pot na Veliki Snežnik z izhodiščem pri planinskem domu na Sviščakih.Gor mimo Grde Drage na Mali Snežnik in naprej preko Srednjega Snežnika na Veliki Snežnik.
Sestop preko Loma do izhodišča.
Na vrhu hladno in vetrovno.

Lep gorniški pozdrav.

Na čudovit, kristalno jasen decembrski dan sem se podal na raziskovanje Snežniške planote – območja, ki vedno znova preseneti s svojo divjo lepoto, gozdovi in razgledi, ki ti vzamejo dih.

Tokratna avantura se je začela v mirni vasici Vrbica (427 m) blizu Ilirske Bistrice. Že uvodni kilometri skozi očarljivo dolino reke Reke so napovedali, da bo dan nekaj posebnega. Sledil je vzpon na mogočno Snežniško planoto, kjer sem obiskal več vrhov in užival v popolni tišini visokih gozdov.

Prvi cilj je bil Goljak (1145 m), nato pa najvišja točka ture – Veliki Razbor (1300 m), ki je ponudil enega najlepših razgledov na celotni poti. Spust do izpod Kozleka je bil prava pravljična izkušnja, a kmalu je sledil tudi najtežji del dneva: 150 višinskih metrov zelo zahtevnega vzpona ob kolesu, ki me je pripeljal na vrh Kozleka (997 m), kjer stoji tudi prijetna planinska koča.

Z vrha sem se spustil proti Srednjemu vrhu (910 m) in Sopilu (869 m), nato pa me je čakal še atraktiven zaključni spust nazaj v dolino, do izhodiščne točke v Vrbici.

Skupaj sem prevozil 35 km in premagal 1150 višinskih metrov. Na poti so se mi odpirali izjemni pogledi na celotno dolino reke Reke, na Kvarnerski zaliv tudi na otoka Krk in Cres.

Če obožuješ naravo, avanture in pristne planinske občutke, te vabim, da se mi pridružiš v videu.
Ne pozabi podpreti kanala z všečkom, komentarjem in naročnino – hvala!