77blaz - Zadnja sporočila

Na tritedenskem potepanju po Gruziji smo (z ženo in tremi najstnicami) seveda našli čas tudi za prelepe gore. Povzpeli se nismo na nobeno, a je bilo že opazovanje zelo lepo.

Iz Mestije smo se s sedežnico povzpeli na vrh smučišča nasproti Mestije, na višino preko 2.000 metrov, kjer smo bili nagrajeni s prelepimi razgledi. Kar naprej smo se obračali k Ushbi, ki nas je očarala s prepadnimi stenami.

https://www.youtube.com/watch?v=4LSF6KZLZWA

Od bivaka sem šel desno v grapo, kjer ni skalnih skokov ter se na vrhu priključil pristopu preko Kotlov.

Sestopil sem mimo Treh macesnov, kjer sem imel pod njimi zaradi šodra, slabih oprimkov in neugodnega izteka slab občutek. Snega tam ni.

Delno sem razvozlal tudi zaplet, ki ga je z lahkomiselnim vpisom v vpisno knjigo povzročila lepa pevka 🙂. Ja, lepo je pogledat več kot 30 let staro, odlično ohranjeno vpisno knjigo. Trideset let lepih spominov.

Z žalostjo poročam, da je v manj kot leto dni starem bivaku Za Akom nekomu pri peči zagorelo. Prilagam fotografije. Gasilna naprava je nedotaknjena.

Srečno se je končalo.

Še moja izkušnja KAKO SE NE DELA iz lanskoletne zimske poti na "lahki" Ciprnik. Gor sem šel iz Kranjske gore po cesti na Viranc, na vrh in nato nazaj na Vitranc ter po cesti dol v Kranjsko goro.

V enem trenutku sem se odločil, da grem direkt dol, čez smučišče, ki so ga takrat s topovi zasneževali. Vremenske razmere in temperature so bile takšne, da se je sneg v stiku s podlago spremenil na strmem smučišču v živ led, kar me je popolnoma presenetilo, delala se je tema, enostavno ga nisem videl. Dereze v nahrbniku, cepin tudi, a ni bilo možnosti, da jih nataknem in uporabim. Z veliko sreče sem prišel nazaj na zasneženo cesto.

Gor in dol sem šel z Vršiča mimo Špičke, zavetišče je še zaprto. Na srečo sem to vedel in tovoril s sabo 5l tekočine, katero sem vso porabil (opral cunje). Varovala so v dobrem stanju, snega na poti ni. Vpisna knjiga ni polna, a je v slabem stanju. Kovinsko ohišje kamor se shranjuje vpisna knjiga se ne drži podlage, je kar prislonjeno k skali.

Zjutraj sem bil na vrhu edini in verjetno tudi edini v Sloveniji v dolgih hlačah in puhovki. To se je hitro spremenilo ...

Slikano 13.6.2026

Pot na vrh je tako čez Sovatno kot tudi čez Luknjo brez snega, varovala so v dobrem stanju (en klin je sicer izpuljen in jeklenica ni napeta).

Kozorogi so naredili pravo predstavo, prilagam foto zgodbo.

Zimska oprema čez Sovatno na Stenar in naprej na Križ ni potrebna. Nekaj snežišč je, a sneg je mehak in iztek neproblematičen.

Do pastirske koče/staje je kopno, na vrhu pa 30 cm mehkega snega. Prelepe barve in močno sonce.

.

Sedaj pa res ne sme biti več slane.

Ja, res je (pre)toplo, pa se pridejo gret na sonce, bilo je na poti nad planino Konjščica.

Juvenilni gad, nad planino Konjščica.

Planina Blato-Krstenica-Jezerski stog-planina pod Mišelj vrhom-Vodnikova koča-Tosc-Studorski preval-Jezerci-Rudno polje.

Brez kompletne zimske opreme danes ponoči/zjutraj, ko je bil sneg pomrznjen, od Vodnikove koče 20 min proti Toscu ne bi šlo.
Velika razlika v razmerah jug/sever in jutro/popoldne.

Triprsti detel, gozdni škrat.