mojegore - Zadnja sporočila

Če bi koga zamikalo, je smuka s strani Kalsa super. Ni predaleč. Od parkirišča do Luknerhuette je sicer treba smuči nesti, naprej pa je v redu. Ujeti je treba pravi 'timing' in do enih je treba biti dol. Nad Adlersruhe je še možen prehod na glavno flanko nad Koednitzkess. Zjutraj je še pretrdo, v senci, okrog enajstih pa jo že prime sonce in je solidno. Žez ledenik Koedniz in navzdol pa je poezija.

Začel sem na Rudnem polju, nadaljeval po gozdu do Lipance, vmes parkrat zašel in nato na vrh Mrežic. Od tam do Debelega vrha in nato med V. Selišnikom in Draškim robom do Srenjskega prevala. Iz prevala sem odsmučal na Kačji rob in po grebenu na Viševnik. In potem klasika nazaj na start na Rudno polje. Snega je še kar in dokler bo mraz, bo ok. Ob odjugi pa bo padalo iz sten.Ta lepe flanke so še nesigurne in se jih je bolje izognit. Bodo počakale.

Lep dan, pred poslabšanjem, me je zvabil na grebene Mojstrovk. Opoldansko sonce je še imelo nekaj moči in blažilo mraz. Na sedlu snega ni bilo veliko, gaz parih predhodnikov, pa mi je vseeno prišla prav. Od Vratc je zapihalo in po grebenu do vrha sem izpraznil nahrbtnik s cunjami. Iz Male M. sem prečil še na Veliko. Z višino je bilo tudi pršiča več. Vendar o smučariji ni bilo govora. Ampak...danes je nov, snežen, dan in vse se bo spremenilo.

Nekaj slikic iz grebenov Kočne. Prisojne lege so kopne, v osojah pa kar nekaj snega in ledu,..kjer je treba kar pazit. Šepet tišine, brez vetra. Še gamsov nisem srečal, samo eno 'ta pravo' planinko. ki me je 'navigirala' od bivaka navzdol in bila za prijetno družbo.
Če kdo pogreša sončna očala, najdena nad Suhadolnikom, naj mi sporoči na mail.

Včeraj sem obiskal Aljažev stolp. Iz Krme preko Planike. Zjutraj je pomrznjeno, čez dan sonce pocedi sneg. Osojne strani pa ostanejo zmrznjene. Proti vrhu sem šel z derezami in cepinom. Zelo je gladko in stopi so poledeneli. Sicer pa so čevlji z dobrim profilom nujni.

Gorenjska in Severna Primorska sta sosednji regiji. Vendar zelo slabo povezani.
V strateškem interesu Slovenije bi moralo biti, da se povežeta čim bolje. Sicer lahko kmalu pozabimo na Primorsko.
Namesto tunela pod Vršičem (ali kje drugje), to kar se dela po celem svetu, mi prehode zapiramo z zapornicami.
Ali se zavedajo kaj počnejo?

Čez Dolško na Grintovec ni za hodit. Je zaprto. In kot sem videl, je še vedno žalost.
Kmalu pod vrhom Skute v smeri proti Turski, pa je skala z nekaj klini in 'zajlo', ki spet poje tako votlo, da me je kar spreletelo. In to prav na mestu, kjer je bila pot že zaprta, ko je velika skala obvisela pribita na 'zajlo'...

Ugodna vremenska napoved in dolg dan sta me zvabila na grebene Grintovcev. Iz Kamniške bistrice na Cojzovo kočo in naprej na Grintovec. Po severni strehi na Mlinarsko sedlo in nato na Dolgi hrbet. Naprej mimo Štruce na Skuto, Tursko goro in Brano. Nato odžejat na Kamniško sedlo in nazaj na izhodišče. Nevarnih snežišč na tej poti ni več. Po kotanjah pa sneg še leži. Na poti čez Dolgi hrbet so markacije in varovala obnovljena. Krušljivost pa taka kot vedno, velika. Za tek ne priporočam.

Včeraj sem šel iz Vršiča po čudoviti poti nad Trento proti Jalovcu. 'Roke v žep' in peljem dušo na pašo. Do Goličice, kjer se začne strma zavarovana pot. Do stene je potrebno prečiti dokaj strmo snežišče in brez cepina bi bila žalost. Toplo vreme in opoldanska ura razmehčata sneg, zjutraj in ob malo hladnejšem vremenu, pa bi bilo trdo in brez derez ne bi šlo.
Do vrha bp. Parkiranje na vrhu je še brezplačno. Nazaj grem po bližnjici skozi ozebnik, pretepen z odkruški. Izginem kar se da hitro. Ne priporočam. Napis da je zaprt, je še po snegom.
Iz Tamarja zavijem proti Črnim vodam, kjer se v grabnu intenzivno topi plazovina in naprej čez prelepo Sleme nazaj na Vršič.

Danes sem našel čelno lučko. Kdor jo pogreša naj mi pošlje zasebno sporočilo. Seveda mora povedeti kje sem jo našel(približno) in kakšna je....

Hehe..hvala. Objavil sem bolj zato, na začetku zime, da se ne bi kdo spet spraševal ali 'derezice ali dereze'. Ta prave dereze pa cp'n sta nujna za Grintovec !!
Pa tudi sicer.

Nekaj mrzlih slikic iz današnjega Grintovca. Od Suhadolnika po stari poti in bližnjici na Jame. Potem pa po razpihani strehi na vrh. Snega je ravno prav, da je bilo v tem mrazu ledeno. Sploh proti vrhu, živ led. Za smučarijo seveda manjka še 'olala' snega.
Pijača v nahrbtniku mi je pa kar zmrznila.

Nekaj slikic iz Triglava. Včeraj. Razmere zimske. Dokaj ledeno. Varovala večinoma zunaj, ne pa čisto vsa. Šel sem iz smeri Planike in se tudi vračal. Precej megleno, difuzno. Sicer brez posebnosti. Pri Planiki srečal dva mojstra, ki sta zabarikadirala vlomljeno okno na koči. Menda je nekomu še rešetke "uspelo" skriviti.

Lepo je blo.

Včeraj sem bil na Križu iz Vrat. In moram reči, da ima kar pravo ime. Od razgledišča naprej me je pričakala globoka, ugrezajoča plundra, med oblaki se je prikazovalo sonce in dodajalo svoje k savnanju in mojemu križevemu potu. S smučmi sem se vseeno prebil višje in proti vrhu naletel na že kar solidne snežne razmere. Ob enih sem odsmučal v dolino. Vmes pobivakiral pol ure zaradi konkretne snežne plohe. Proti dnu pa še 'maščevalno' preoral plundrasta pobočja do gozdne meje. Včasih je pač tako.

V petek sem izkoristil zadnje vzdihljaje lepega vremena in se zapeljal v Kot. Končal pa na Rži. Spodnji del ture je bil kljub pozni uri (opoldne) še beton in sem ga prehodil z derezami in s smučmi na nahrbtniku, višje pa super za smučke in srenače. Pozna ura mi je prišla prav ob spustu, ko je sonce vsaj malo načelo severna pobočja pod Rjavino. Plaznice pa so ostale ledene in sem se jih izogibal. V dobri uri sem bil nazaj na kopnem. Pol ure do avta.

Nekaj slikic izza Cmira s podaljškom mimo Staničeve do Kredarice. Spodaj trdo, ledeno, višje pa super. Smuka na Triglavskih podih 'poezija'.