Opis:
Enostavno prepoznaven po svoji izjemno dolgi repi je repatec vse kaj drugega kot samotarska vrsta, tako do svojih kot do drugih vrst: pozimi ga lahko vidimo, kako se, saj je tesno soroden s siskami, giblje med drevesi v »mešanih« skupinah. Med gnezditvijo se pari medsebojno pomagajo graditi izjemno zapleteno gnezdo in če par izgubi svoj leglo, takoj obišče gnezdo »sorodnikov«, da pomaga skrbeti za njihove mladiče. Z dolgo vsega 15 cm – vključno z zelo dolgim repom, ki sam doseže 7–9 cm – je repatec majhen pevec. Opeko ima črno in rjo na hrbtu ter belkasto na trebuhu z rdečkastimi bokmi. Okoli glave kaže nekakšno »belo krono«. Giblje se s kratkimi leti od grmička do grmička in preiskuje vsako vejo ter vsak košček lubja v iskanju žuželk, s katerimi se hrani. Pozimi se perje zgosti, da ščiti pred mrazom osebke, ki se v tej sezoni gibljejo v skupinah po 5–18 jedincev in dopolnjujejo prehrano z jagodami ter semeni. Te zimske jate so teritorialne in aktivno branijo skupno območje velikosti okoli 20 hektarjev. Znotraj so spišča, napajalniki in različne hranilne cone, ki jih vsak dan obhodijo po stalnih poteh. Ob prihodu pomladi se skupina postopoma razpusti, iz nje nastanejo pari, ki se naselijo v različnih delih skupnega ozemlja, da zgradijo veliko »žogo« iz mahov in lišajev, zlepljenih s pajčevinami kot »cementom«. Znotraj gosta obloga iz perja zagotavlja potrebno toploto in zaščito. Za gnezdo izbere bezgove, leskovje in robide. Med marcem in majem odloži 6–12 jajc, na leto en leg, redko dva. Odrasli posameznik običajno ne živi več kot 8 let. Vrsta je prisotna v skoraj vsej Evropi – razen na Islandiji, v Skandinaviji, severni Rusiji in Ukrajini – z več podvrstami (v Italiji podvrsta Aegithalos c. italiae in Aegithalos c. siculus na Siciliji). Prilagaja se zelo različnim okoljem, če je drevesni pokrov polodret in ne prevelik. Prednost daje gozdnim robovom in manjšim gozdovom, gozdnim jasam z grmovjem, nasadom dreves, vrtom, parkom in sadovnjakom. Raje listavce in mešane formacije. Najdemo ga tudi v območjih visoke makije blizu vlažnih in močvirskih območij z gosto rastjo vrbin in murve, v obrečnih vrbovjih in združbah vrbin ter topolov. Repatec raje lovi hrano na drevesih, razen spomladi, ko se spusti tudi na grmovje.
Ključne besede: Gianni Rizzo, codibugnolo, Aegithalos caudatus
Dolžina videa: 05:28