Opis:
V gozdovih nedaleč od vasi Veľké Lovce ležijo ruševine starega samostana poimenovanega Máriacsalád ali Mariánska Čeľaď. Nekdaj veličasten samostan s prekrasno dvokrovno cerkvijo, vzdrževanim vrtom in kopelmi je zgradil red pavlinov verjetno v začetku 16. stoletja. Tukajšnji menihi so se posvečali ne le služenju Bogu in ljudem, temveč tudi znanosti in razvoju napredka v gospodarstvu. V samostanu so uredili knjižnico, v kateri so zbrali obsežno zbirko dragocenih zgodovinskih knjig najrazličnejših vsebin. Samostanski kompleks, ki je imel delno trdnjavski ritem, je med nevarnostmi služil tudi kot zatočišče ljudstva pred grozotami vojne. Po drugi strani so se ohranile legende, da so ti »beli menihi«, kakor so jih imenovali krajevni, niso živeli preveč božansko in so bili okolici bolj v škodo kot v prid. Pravi se, da niso imeli dobrih odnosov z ljudmi, obnašali so se nadutno, ker so šli večinoma za neprestopne plemiške sinove. Podvrženi grešnim strastem so ugrabljali dekleta iz okolnih vasi, ki se nikoli več niso vrnila. (V resnici so bili ugrabitve deklet verjetno delo razbojnikov, ki so mrgoleli v okolnih gozdovih, in pred katerimi so se bali tudi sami pavlini.) Samostan Mariánska Čeľaď so menihi zapustili konec 18. stoletja. Do leta 1989 je bil uporabljan za različne svetne namene. Po prevratu je začel propadati in zaradi vandalov ter tatov gradbenega materiala se je zelo hitro spremenil v razvalino. Na mestih, kjer so vodile skrivnostne podzemne hodnike iz samostana v okolne vasi, se tu in tam nahajajo udori. Ruševina Mariánske Čeľade je kljub neveselam stanju priljubljeno izletniško mesto. Nahaja se v lepem in tihem okolju, nedaleč od rekreacijskega centra Podhájska. (20.3.2016)
Ključne besede: Tomáš Grman - KST, kláštor, rád Pavlínov, Mariánska Čeľaď, Veľké Lovce, Podhájska
Dolžina videa: 04:19