Zadnjiški Ozebnik

Praznični petek je bil kot nalašč za obisk že na dolgo čakajočega manj obljudenega Zadnjiškega ozebnika. Prekrasen vrh s čudovitimi razgledi proti Kriškim podom, Triglavu, Prehodavcem in še in še.. Pot je sedaj že popolnoma kopna, lažja, primerna tudi za otroke. Malo nevšečnosti na poti povzroča mogoče le ponekod že precej na pot razraslo rušje, tako da je treba nekajkrat malo bolj popaziti, da ne skrenemo s poti, sicer pa so zato v pomoč številni'možici', ki nam prijazno kažejo pot. Tudi sama sem vam postavila dva! Krasen izlet, priporočam vsem!
PS: Kdaj potem organiziramo manjšo sečnjo 'vejic' rušja na poti?
Pohvala gre tudi osebi(am), ki skrbi(jo) za vpisno skrinjico z lično knjigo vtisov spominov!

Današnji cilj je bil Zadnjiški Ozebnik, ki s svojo višino ne izstopa, ponudi pa vsakemu obiskovalcu izjemen razgled na okoliške velikane. Kot na dlani je Triglav, sosed Kanjavec, odpre se pogled proti goram nad Trento, tukaj so Prisank, Planja in Razor s Kriškimi podi. Dan je bil izjemen: brez oblačka in vetra, modro nebo in prijetno toplo jesensko sonce. Barve dreves v dolini pa so bile za piko na i. Še slikice

A gor se pride pa s sedmerih jezer?

Midva s kolegom sva startala iz parkirišča v Zadnjici in šla v smeri Prehodavcev. Pot se vzpenja pod ostenjem Kanjavca in Vršaca nad Zadnjico na eni strani ter Zadnjiškega Ozebnika na drugi. Zadaj se lepo vidi na Luknjo. Po približno 1 uri in 45 min sva prispela na sedlo, kjer se levo odcepi pot na Prehodavce, midva sva šla desno proti Trenti in po cca 30m se odcepi steza desno, poleg je možic. Od tu naprej se pot, ki ni markirana -glej možice- vzpenja med macesni in rušjem, do vrha je še približno 1 ura hoje po zmerno strmem pobočju.

Včeraj sem si tudi jaz zaželela nekaj samotnega in prav sem izbrala. V Zadnjiškem dolu nas je bilo kar nekaj, a na sedlu Čez dol so vsi zavijali levo.Jaz pa na desno. Steza se res ponekod že zarašča(bom začela nositi s sabo žago in spotoma naredila dobro delo), a na vse tegobe pozabiš, ko z vrha zreš v lepote naših Julicev. Enkratno! Nebo brez oblačka, razgledi božanski na vse strani in nobene gužve. S Prehodavcev se je slišalo glasove, pasje lajanje... jaz pa sama na tem vrhu. Sem se zadržala debelo uro. Na spustu sem srečala še enega samotarja. Ja res je ta vrh za tiste, ki si v miru želite naužiti lepot.

Točen tak spomin na goro imam tudi jaz. Bilo je božansko lepo in nikjer nobene gužve.Bo treba ponoviti.Srečno v hribih.

Bili na tej gori. Res lepi razgledi.Škoda da na vrhu ni žiga.L.p.

V nedeljo bila gor, čudovito ampak vroooče

Prekrasni razgledi,dokler ne vidiš si ne moreš predstavljat

Začela v Zadnjici, čez Zadnjiški dol do "sedla" Čez Dol, kjer se pot odcepi desno, na nemarkirano, a dobro sledljivo stezico. Na vrhu pa kot v amfiteatru, objeta z gorami z vseh strani...sestop do Čez Dol-a, nato desno za Trebiški dol vse do Loga-Trenta in nazaj do izhodišča v Zadnjici...vreme danes zdržalo, srečala nikogar, krožna pot pa ravno prav za razgibati se

Dobra tura! Zanima pa na sedlu- (druga slika) - tu se pot zgubi v visoki travi oz. gre en krak v levo in en v desno. Kater krak poti je pravi?

Na vrhu doživela popolnoma isti občutek.....objem gora! Rada berem tvoje objave, veliko prehodiš! Lp

ojla
Bojan A; ko prideš na razpotje poti oz.sedlo Čez Dol, greš proti Trenti par korakov in potem je malo nižje desno že prvi možicelj-držiš se desne, ma ti ne boš imel težav, glede na tvoje podvige, če sem js našla

Sabina7; Hvala...vrh je pa res v sredini vsega

lp

Ponoči vstanem, si oči pomanem in stopim na plano. Še je luna, vse je obsijano. Kofetek ob Krajcarci. In pot pod noge. No, še prej prevoz na izhodišče, tokrat deset minut. Potem pa v jutranjem hladu, zložno in prožno, po mulatjeri navkreber. Skozi Trebiški dol me vodi pot. Kar hitro sem pri lovski koči in ker sonček še ni posijal tako globoko, jo odkurim naprej. Hladno je, vroči september gor ali dol. Kmalu sem na razpotju, desno se gre na Prehodavce, jaz jo uberem levo proti Zadnjici oz. sedlu Čez Dol in kaj kmalu me možic usmeri na stezico v levo. Sto metrov višje pridem na sonce, pozajtrkujem, potem pa lahkih nog naokrog (z naokrog mislim levo, desno, navkreber po stezi) in kmalu zagledam vrh pred seboj. Še par korakov in že pozdravim dekle (gospo) na vrhu in pobožam njeno psičko. Nato se malce umaknem, uredim misli, globoko vdahnem, izdahnem, malce pomeditiram . . . verjetno sem izgledal jako nedružaben . . . nato pa le pristopim in malce poklepetava. Ko ostanem sam, pa si privoščim še četrtinko ure z možgani na off (brez plaže in čivave). Do sedla po taisti poti kot gor grede, nato pa zložno in malce manj prožno sestopim v Zadnjico (Zajnco). Prima tura, flore obilo, favne nič (samo dve kobilici), o razgledih itd. pa ni da bi govoril. Trenta je pač Trenta. In njene stranske doline čudovito. Naslednjič pa spet s smučmi

Začne se s kavico ob Krajčarci, konča pa se z radlerjem iz Krajčarce.

Po prehojenem grebenu Špičja, sem v temi-forum-razmere napisal sem se povzpel še na ta lep razglednik Zadnjiški Ozebnik, vse okol in okol gore in gore, res lepo. Možic na sedlu je, pot do vrha je super sledljiva, le tu in tam ponagaja rušje.

Prejšnji konec tedna sem bila po sedmih letih ponovno na vrhu, in sicer čez Trebiški dol. Celotna pot brez posebnosti, razen, da je nekaj časa nad sedlom Čez dol potka precej zaraščena, ker je rastje letos tudi zaradi obilice vlage precej bujno. Seveda je tudi rušje v tem času nekoliko poraslo, dolge hlače in rokavi so zato priporočljivi. Več o mojem popotovanju pa na blogu. Srečno na potkah.
http://stezeinsledi.blogspot.com/2014/07/samotna-gora-nad-zadnjico.html

Edina, lepo zapisano!

Razgledi na Zadnjiškem ozebniku pa so res čudoviti

Edina; lepo in zanimivo ti teče pripovedna beseda. Nehote tudi odkrije dušo pripovedovalca, njegovo pristno povezanost z naravo. Pa tudi prst na sprožilcu fotoaparata je zanesljiv in....ja, lepo si predstavila to goro. Verjamem, da se čez sedem let vse ponovi; tudi tebi.

BibaS, dleskovec, hvala obema za v spodbudne in pohvalne besede. Sem bila tudi danes na enem lepem vrhu, objavim zvečer ali jutri, ker sem ravnokar prišla. Hvala tudi vsem drugim, ki obiskujete moj blog, ravno pri Zadnjiškem Ozebniku se je števec obrnil nad dvajset tisoč ogledov. Vsem srečno na potkah.