Z družbo smo se odločili, da bomo odšli raziskovati neoznačene poti Karavank. Odločili smo se, da izberemo Palec in Zelenjak. Iz Ljubelja na Zelenico, kjer smo malo dotočili vode, nato pa naprej v smeri proti Vrtači. Pri možicu, kjer se pot odcepi desno, bi opozoril, da par korakov po tem razcepu pride do novega razcepa. Desno se pot za par metrov spusti in nato zagrize v melišča, po katerih hodimo vse do Žleba. To pot priporočam za nazaj, saj je hoja navzgor kar malo mučna. Mi pa smo se na odcepu podali naravnost, kjer nas je po spodnji poti ruševje božalo po obrazu. Na začetku sicer malo džungle, ta pa višje izgine in stopimo na čudovite travnike. Tu naprej je ruševje tudi dokaj sveže odstranjeno, tako da je pot naprej prav prijetna. Gledam in gledam in tuhtam, na kaj me pot spominja. Mogoče me spominja na pot proti Jezerskemu sedlu po Mrzlem dolu (Zaspani dolini). Ne! Še bolje me spominja na pot proti Prehodavcem, kjer se tako kot tam Kanjavec, tukaj na ogled postavlja Zelenjak. Pot je res pozitivna in čudovita. Sprehod po cvetočem gaju. Ko pridemo do Žleba si nadenemo čelade in se usmerimo desno proti Palcu. Pot je lepo sledljiva, paziti pa je potrebno, da grušča ne prožimo na tiste za nami. Ko pot zavije v majhen "žleb" malo bolj pogledamo kje gre pot, da ne rinemo naravnost navzgor. Ko dosežemo vrh smo vsi veseli. Razgledi so čudoviti, tudi ljudi se je na vrhu nabrali kar nekaj. Previdno se spustimo nazaj do Vratc in tokrat pot nadaljujemo še na Zelenjak. Pot je tu težje sledljiva, kakor koli pa že prideš do vrha, pa verjetno nazaj grede ne boš šel po isti poti, saj je s pogledom iz vrha bolje vidno, kje lahko lažje sestopiš. Previdnost ni odveč. Povratek smo opravili po zgornji poti, kjer smo lahko tudi malo "smučali po melišču" in tako porabljali odvečno energijo. Ta manj obiskani del je resnično pravi raj!
Pa lep pozdrav,
Ben