Zabuš in Curtissons

Prvi vrh zahodno od sedla Vrh Strmali (Forc. dei Disteis) je Jof dei Disteis, 2230 m - po zemljevidu JA-Zahodni del, PZS. Najbrž se tudi to lahko prevede Vrh Strmali? Ali Vrh Vrha Strmali? Dostop in sestop je rahlo siten, meni se je zdel dvojka.
Lepe slike, pohvaljen! a vendar, tam kjer praviš, da se Julijske Alpe za Strmo pečjo počasi končajo, se končajo le za nas, navadne markirane šodrovce, za ono pasmo hribovcev, ki je križana med alpinisti, mazohisti in raziskovalci, pa je še ohoho kilometrov pobočij, sotesk, vrhov, grebenov, sten, že davno opuščenih pastirskih potk in čistokrvnih brezpotij ...

Atomac hvala za info.
Pristop na ta vrh je res malo siten, saj je en kratek del zelo izpostavljen in zgleda kar srhljivo, ko gledaš dol v prepadne grape. Tudi sam bi ga označil z dvojko. K sreči je siten del kratek.
Drugače tudi Miheličev vodnik za Strmo pečjo potegne črto, kar se tiče Julijskih Alp, seveda z obrazložitvijo, da je potem še kar nekaj divjega, strmega in kot praviš ti, nam navadnim šodrovcem nedostopnega sveta.

Peter, zelo lepe slike - kot vedno.

Ja, Vrh Strmali je tisti vrh. Z istoimenskega sedla se da splezati tudi kar naravnost gor. Ni zelo težko, je pa zelo zračno.
Sestop na drugi strani in nadaljevanje prečenja proti Zabušu je precej lažje.

Nekaj o tem grebenu sem napisal v spodnji povezavi:

http://www.gore-ljudje.net/novosti/36433/

Vidim, da sta za Vrh Strmali uporabila vrv. Sam brez nje tudi ne grem več gor
Sem prebral tudi tvoj opis na gore-ljudje. Me prav zanima kateri genij gre nad divje živali spustiti psa?

Na Pecolu je bilo živahno skoraj, kot sredi poletne gorniške sezone. V družbi dveh simpatičnih Italijank grem proti mlekarni na zahodnem robu. Onidve na Strmo peč, jaz zavijem v desno na brezpotne travnike. Sledi dolgo prečenje proti zahodu, vse dokler ne pridem do "osrednje grape" Zabuša. Po njej se tako, kot pred leti povzpnem visoko, prečim še nekoliko proti zahodu, potem pa obrnem nazaj proti vzhodu. Razgleden greben ni posebej težaven, večinoma hodim po vrhu, občasno malo pod njim, na južni strani seveda, kajti na severno stran je en sam brezdanji prepad. Pri možicu na vrhu Zabuša malo posedim, nato pa nadaljujem dol pri škrbini (Forc. Basso) in spet gor na vrh Klavnih nožev. Spet sledi rahel spust, dokler ne pridem pod škrbino Vrh Strmali. Sledi še lagoden sestop do koče Brazza in na izhodišče. Vsa južna pobočja vse gor do grebena so kopna.

Včeraj na Zabušu.
S škrbine Vrh Strmali (pravzaprav pod vrhom Vrh Strmali) je pot precej uničena od plazov.
Kasneje, ko pot postane bolj grebenska, težav ni.
Pa več v slikah:
http://www.petersfoto.si/thumbnails.php?album=datebrowse&date=2014-07-07
http://www.petersfoto.si

Peter2: zgolj en majhen popravek: pravilno je greben Sulic, namreč Lancie so sulice in ne meči.
Malo pikolovsko, a orožja sta v praksi tudi precej različna.

V knjigi Tineta Miheliča "Julijske Alpe" je napisano greben mečev in ne sulic. No, kakorkoli, greben je špičast kot sam vrag

Očitno Tine ni znal italijansko in resnici na ljubo, je Tine greben Strme peči, torej zahodno od Montaža, kar spregledal. Strinjam pa se, da je greben oster kot strela: do sedaj sta ga preplezala zgolj dva Beljačana leta 1932 in ga ocenila s V+, do danes pa naj ne bi imel ponovitve.

Na Zabuš je precej težji in bolj zanimiv vzpon iz nasprotne strani po sestopu s Strme peči. Več o njem na spodnji povezavi, ki še ni bila na portalu Hribi.net.

https://picasaweb.google.com/105637201273061549504/StrmaPecMonteZabusCurtissonsInMontazSPodaljskomNaCimaVerdeTerSpikHudePolice

Ja Jovan, tam se dotakneš že trentarske dvojke, potrebno je iskati prehode, naklonina in zahtevnost pa rasteta v crescendu - zanimiv in zahteven pristop, ki pa ga ni za vsakogar. Ampak potem ko stopiš na greben, vidiš, da se vleče skoraj km v dolžino.

Jovan, čista desetka. Tura in slike.

Z užitkom pregledal fotografije in za vse skupaj samo ena beseda - čestitam Ti!!! ups dve...
lp

Včeraj je bilo na Pecolu pločevine, kot, da bi bil višek poletja. Večina je seveda šla na Montaž. čeprav se je bližal že poldan sem se odločil, da opravim grebensko prečenje Zabuša in Klavnih nožev. Začel sem na zahodnem delu, na Peklenskih vratih in se po strmih jugo zahodnih pobočjih s pomočjo cepina povzpel na greben. Sledilo je uživaško grebensko pohajkovanje na vrh Zabuša, ter naprej čez Klavne nože do pod Vrh Strmali, ter naprej v smeri začetka zavarovane poti A.E. Leva. Tam srečam @matejom, s katero greva potem še na Špik Hude police in skupaj sestopiva na Pecol.

Tako, kot pred tremi leti se na vrh povzpnem po osrednji grapi. Potem pa naprej na Klavne nože, pa do Vrh Strmali in nazaj na Pecol.
Zgolj v opozorilo, če bo kdo hodil nad Spodnjo škrbino (Forc. Bassa) je del poti na Klavne nože (Curtissons) nevarno izpodjeden, zato ne preveč po robu, ker se lahko udre.

Na Klavne nože, ki res zaslužijo svoje ime, sem zavil pod Vrhom strmali. Razgledi fantastični, predvsem prevzame divjina v prepadih proti Dunji. Namesto pričakovanih kozorogov pa sem uzrl beloglavega jastreba. Zabuš sem si prišparal za drugič, mogoče bo takrat kaj kozorogov..

Cesta do pl.Pecol zaprta (zaradi spravilo lesa, je še ena gozdna, ki pa je mal skrita), zato sem že iz doline štartal, gor ob smušču, nato pa po svoje do vrha Curtissonsa (zelo dolgo prečenje). Nadaljeval še na Zabuš, se vrnil in sestopil pod sedlom in snežišču nazaj na Pecol ter še nazaj v dolino. Še kar toplo je blo, na trenutke zelo vroče in tudi nekaj malega pihalo je...zimska oprema ni potrebna, po grebenu pa je potrebno pazit, da se preveč ne približa prepadu. Razgledi lepi, neviht ni blo, kač nisem videl, srečal pa tudi nobenga nisem razen na cesti tri kolesarje.

Včeraj sem doživel zopet en nepozaben dan. Že nekaj let so mi rojili po glavi manj znani in nižji vrhovi zahodno od Montaža. Pozno jesensko vreme je kot nalašč za njihov obisk, saj suhe trave, obrnjene na jug, ne predstavljajo kakšne nevarnosti. Sonce je prijetno grelo cel dan in uživancija je bila popolna.
Ob pol devetih štartamo s parkinga mimo (še) zaprte koča Brazza in se usmerimo proti Montažu. Na sedelcu Vrh Strmali (2201) skrenemo levo in začnemo avanturo. Jaz sem skočil še na istoimenski vrh, ki se dviguje 30m nad škrbino. V slabe pol ure, hodeč po grebenu, dosežemo najvišjo točko Curtissona, slovensko ime Klavni noži??2240. Da dosežemo nov vrh, imenovan Zabuš 2244, smo se morali spustiti 170m v škrbino in skoraj ravno toliko zopet povzpeti. V zares super vremenu smo se zgoraj kar nekaj časa martinčkali. Če bi vedel(i), kaj nas čaka v nadaljevanju, bi se kaj hitro zmigali... Namreč - sestop s te gore je čisto nekaj drugega kot sprehod do tu.. Za sestop v škrbino smo torej porabili veliko več časa, kot je bilo v planu, zato se Ivo in Lado odločita, da se počasi vrneta proti izhodišču, z Darkom pa nadaljujeva proti Strmi peči. Najprej so naju pozdravile jeklenice, ki so v dobrem stanju, po premaganih 140m skalne strmine si zopet v lepi travi, kratka grebenska pot nad bivakom in še zadnji vzpon danes. Edini današnji vrh, na katerem sem že bil, in sicer 28. 8. 2009 z Ireno in Matjažem. Obiskovalcem Strme peči predlagam, da pri pristopu s Pecola, skrenejo s poti 621 desno na pot 640, ki je meni veliko prijetnejša, kot nadaljevanje po omenjeni.
Slabo uro do parkinga je samo še prijeten sprehod skoraj po ravnem v senci gozda, čeprav ga je požar leta 2013 močno poškodoval.
Kot sem rekel, dan za bogove...

6. julija 2019, sobota

Strma peč - Zabuš - Curtissons (Grebensko prečenje)


OPIS POTI

Tudi meni zelo všečna tura. Mi smo jo prehodili v nasprotni smeri, tako, da smo z Zabuša sestopali, na srečo po popolnoma suhi travi.