Le kdo še danes verjame vremenarjem...?
Zutraj je še kazalo in sva šla...dobila sva se v Klužah, izhodišče za Vrh Krnice, ki je v smeri Bavšice, takoj na levi strani ceste, kjer je tudi viden začetek lovske poti v gozdu. Po začetnem prečenju, ki ni trajalo dolgo, saj se pot strmo vzpne do Izgore in sva jo dosegla v maratonskem tempu
, tako, da je dihanje prišlo za mano
. Nadaljevala po gozdu in pot je vse do konca gozdne meje lepo vidna in sledljiva, saj vodi tudi do lovskega bivaka Okroglo. Naprej, skozi strme trave, naju je vodila jeklenica, nato prečenje krajšega izpostavljenega grebena in ponoven vzpon po strmih travah do sedelca, kjer se stezica konča. Tu se je pred nama v smeri Bavšice odprlo travnato pobočje, prečenje zmerne strmine in ker nama je očitno šlo prehitro
, je turo popestrila megla in še dobro, da je vsaj eden od naju vedel v katero smer
. Iz pobočja trav sva zavila levo v grapo, pod izrazitimi skalami na desni, kjer opaziš staro, obledelo in slabo vidno rdečo piko, a jo vidiš, ko si tam oz. blizu
. Čez podrto grapo, kjer razmigaš tudi roke, je sledil še vzpon po strmih travah ter prečenje nezahtevnega in skoraj ravnega grebena in juhuuu, končno Vrh Krnice, ki je bil danes v megli, a nič zato, pomembna je pot
...sestopila sva po isti poti in doživela še eno presenečenje narave, saj je prvo rahlo rosilo, nato je začelo snežiti, res lepo, a pri sestopu sva morala biti še bolj previdna, saj so bile skale in trave spolzke, nižje v gozdu pa so mokro listje in korenine poskrbele za marsikatero umetniško pirueto
, a brez posledic, upam?!
Glede same poti; pot ni markirana, je zahtevna, strma, do sedlca vidna in sledljiva, nato se konča. Tura je časovno dolga, možiclji so redki, zato iskanje prehodov in prave poti samo še poveča čas trajanja ture. Nevarnost zdrsa na strmih travah in tura ni priporočljiva v poletnem času zaradi kač.
Odlična družba, ki ve, kam je treba, tudi v megli in brezpotju, hehe, gratis megla, sneženje in na koncu še sonček...hja, super dan
...in tokrat so imeli vremenarji prav
