| jbs27. 06. 2026 20:12:40 |
Posebna čast je doživeti svet Rokavov s tako šodrovsko legendo kot je Tone. Zraven sem, ob Tonetovem soglasju, povabil še bratranca, s katerim običajno delava zahtevnejše ture, pa še Tonetov štrik sem lahko njemu delegiral. No, on ga je nesel gor, jaz dol.
Razmere je kratko in jedrnato že Tone opisal, jaz bi dodal še nekaj osebnih vidikov, ker sem bil tukaj prvič in sem bil zato na te zadeve bolj pozoren.
Spust s Škrlatičine rame v Kotel je sicer »rutinski«, ampak ga ni za podcenjevati, celo s Tonetom v vodstvu, ki se je tu spustil že neštetokrat, smo en del nekoliko sfalili, ker smo se zagovorili, in se nato vsak po svoje »reševali«. Po prvem prehodu, ki gre z rame v levo, se je potrebno držati desne strani in se izogibati morebitnim skokom. Vzpon iz Kotla do stene pod Sedlom je mučen brez palic, ampak kar hitro mine, najbolje se je držati bolj desno proti steni. Vstop na Sedlo je Tone zadel v nulo, čeprav je tudi malo okleval, če je vstop zares pravi in šel preverit, preden sva šla tudi z bratrancem naprej. Torej, tudi za nekoga, ki je šel večkrat, vstop ni povsem samoumevno razviden. S Škrlatičine rame se linija sicer načeloma vidi, ampak, ko si spodaj, izgleda vse enako. Zato si je z rame dobro v naprej pogledati in pofotografirati linijo, da se lahko orientiraš potem glede na zaplate snega in značilne skalne formacije, ko si spodaj, kje vstopiti. Velik problem je seveda v megli. S sedla je vstop v steno Visokega Rokava precej desno in je do njega nekaj spusta. Ta spust bo lahko v naslednjih letih postal velik problem, saj se Ozebnik v zgornjem delu na veliko podira in se lahko podre tudi do stene. Trenutno je potka, ki vodi navzdol bolj po desni strani od stene na enem delu povsem na robu podrtja in zelo nevarna. Zato se je dobro držati spusta povsem levo ob steni. (Sicer pa je Ozebnik v zgornjem delu res povsem razsut, v zgornjem delu je polno balvanov na sipkem pesku, ki samo čakajo, da se zvalijo dol.) Prvi kamin od sedla navzgor je precej visok, dobro razčlenjen, nato sledi prečka po skrotju kar precej v desno, kjer je nato drugi kamin z značilnim zagozdenim kamnom. Na vseh ključnih mestih vzpona in tudi na določenih mestih vmes (za vmesno varovanje) je res veliko sidrišč, kar pomeni, da če že nekaj časa ne vidiš kakšnega klina ali svedrovca, potem nisi na pravi liniji. Ključna sidrišča so narejena s svedrovci in so torej popolnoma zanesljiva. Od drugega kamina nato sledi vzpon po zelo razbitem terenu, kjer je skoraj nemogoče, da ne bi kaj odletelo dol. Pred zaključnim grebenom je nato še en bolj »plezalni« del, ki ima dve varianti. Desni kamin ob steni, nad katerim je nato tudi sidrišče, ali pa obvoz po levi po strmi platki. Do vrha je nato še vzpon po grebenskem delu, ki ima na začetku tudi levo in desno opcijo, nato pa logično pripelje na vrh.
Skratka, moje osebno mnenje je, da je vzpon zelo dinamičen in uživaški za nekoga, ki ima rad šodrovske dvojke (in seveda nima težav plezati trojke v kaminih); za nekoga, ki šodrastih dvojk ne mara, pa so Rokavi lahko zelo grda nočna mora. Je pa zaradi res enormne količine šodra potrebno paziti na vsakem koraku, ne samo zato, da kaj ne odleti dol, pač pa predvsem zato, da ti s čim ne odletiš dol. Za spust z Visokega Rokava do Sedla je na voljo res veliko štantov, tako da bi se dalo praktično abzajlati skoraj celoten spust do Sedla. Kar seveda nima smisla. Realno so smiselni nekako trije abzajli, ki smo jih tudi mi naredili, nujna pa sta po moji oceni dva, saj ima zgornji abzajl pod vrhom obvoz po platki, medtem, ko se spodnjim dvem kaminom ni mogoče izogniti. Seveda je mogoče tudi spodnja kamina odplezati, če si dovolj suveren (kot jih je večkrat Tone ob vrvi ali tudi brez), saj sta kamina dokaj zaprta in razčlenjena. Vendar pa je z vidika varnosti, dinamičnosti ture in tudi z vidika uživancije kar dobro narediti »prave« abzajle, čeprav vzame nekaj več časa (tako ali tako pa se ti tam ne sme nikamor muditi in tudi vreme mora biti 100% zanesljivo). Tudi Tone se je tokrat prvič odločil za to in je pri tem, vsaj kakor je bilo videti, zelo užival. Tonetov štrik meri 40m in je bil ravno prav za abzajle, ki smo jih naredili.
Nato je sledil Srednji Rokav, ki je sicer res kratek in sladek, ampak seveda ni kar tako enostaven. Spodaj je skrotast vzpon, ki ga gor grede niti ne opaziš, nazaj pri spustu pa ti da nekaj vetra, saj oprimki niso zelo izraziti in zanesljivi. Na sredini vzpona je nato ena zelo zračna polička, ki terja mirne živce sploh nato pri spustu, na koncu pred vrhom pa vzpon celo malo zadiši po sicer kratki ampak nekoliko previsni trojkici, ki ima za navzdol narejen štant za abzajl (pomožne vrvice ovite okrog skalnega roglja). Skratka, Tone vedno napiše, da za Srednji Rokav lahko štrik pustiš na sedlu, ampak jaz mislim, da ni samoumevno, da se bo vsak lahko zares spustil brez štrika. Torej, če nisi prepričan, ga je vseeno bolje vzeti s sabo.
Spust s Sedla nazaj v Kotel je v začetnem delu »grd« in podrt, v srednjem delu nato postane sicer tehnično težji, ampak skala boljša in je zato ta srednji del spusta, čeprav tehnično najtežji, v resnici najlažji. Tu so tudi štanti za varovanje oz. abzajl. Nato pa sledi še spust preko dveh ekstremno krušljivih grapc do melišča. Kot je že Tone omenil, je štant samo zgoraj nad zgornjo grapo. Med spodnjo in zgornjo grapo pa štanta ni. Kar pomeni, da je za nekoga, ki ima v takem svetu podrtih dvojk lahko težave, abzajl praktično nemogoč, razen z zelo dolgo vrvjo (iz zgornjega štanta), ali pa morda okrog kakšnega rogla (na to nisem bil pozoren, če je izvedljivo). Skratka, dejansko je ta spodnji del spusta nazaj v Kotel morda najbolj zoprn del ture, ki pokaže, da je zahtevnost pri šodranju zelo relativna - da so grde podrte dvojke v resnico lahko precej težje od lepih trdnih trojk.
Ko si nazaj v Kotlu si nato lahko oddahneš in takrat zares užiješ morda najlepši uokvirjen pogled na svetu – Triglav. Ko pa prideš nazaj na markirano pot na Škrlatico, pa se ti zdi, kot da si prišel na stezico v parku. Ta občutek veliko pove o tem, kako zahtevni so Rokavi, saj med markiranimi potmi Škrlatica velja za precej zahtevno.
Skratka, Tone Legenda, hvala za neponovljivo turo! Naj ti kolena še dolgo služijo!
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43
| (+13) |  | |
|
|