Mene pa zanima, Dejan, če si dejansko že šel po katerikoli od teh varijant?...ali na splošno daješ napotke?...moje mnenje, namreč, je sledeče...po polici navzgor je, meni seveda, bistveno lažje, kot navzdol...tudi sledenje prehodov, od travnikov je lažje...bistven del, katerega ne omenjamo, pa je, od police do travnikov, preko izredno strmih, travnatih gub in grap...tam je izpostavljenost res velika, varovanja praktično ni...vzdolž police so res svedri, a "ta hitrim" to tako ne pomaga, ker, sodeč tudi po "pikpok"-kovih fotografijah, nihče ne troga vrvi in ostalega "alp. balasta"...brez zamere, nisem najboljši, sem le šodrovec, ki ima s seboj vedno potrebno opremo...še rajši kak klin, gurtno, vponko več, kot NIČ!...sestop s sedla...še zdaleč ni tam, kjer je vrisal Dejan...normalnega sledilca pripelje preveč desno, ob steno VKŠ, v sistem polic, kjer se zaključi s pragom, čez katerega je potreben spust po vrvi...štant je narejen...lažje je bolj levo, po koritu (na vrhu korita bi verjetno še vedno moral biti štant, z rdečim prusikom, katerega sva naredila z Jušem, v zasneženem sestopu)...nižje doli, ni težav, dokler ne začneš prečkati v desno (po Miheliču bi moral iskati zagruščeno grapo, ki je dejansko polica)...polica te na najožjem delu (cca 40 cm) precej "napsihira", ker je levo vrtoglava globel...v vednost, vsem "nadebudnežem", na velikem balvanu, nedaleč stran od bivaka, na Kotovem sedlu, je spominska plošča A. Čopkov, mlade gornice, ki je jeseni 2016, padla prav s te police...moje mnenje je, da se ni vedno zanašati samo na oceno težavnosti...pa brez zamere.