Velika Bavha (Monte Robon)

Gita in drugi podpisovalci po snegu,
lepo je videti, kje vse spuščali ste se po bregu.
Midva lahko samo občudujeva vašo smučarijo,
za uteho so nama rožice, ki nižje bregove krasijo.

Verjetno še niste rekli adijo letošnji zimi,
zato srečno in še mnogo podpisov na snežni belini.

Slike in opis kakor vedno odlični!

@davor59 in @otiv, lepa hvala obema... snega je letos še ogromno višje gor, tako da res upava še na kak lep podpis v snežno belino

Včeraj iz doline Možnice do bivaka Mondonuti - Savoia. V prvem delu je pot lepo sledljiva in obžagana, v nadaljevanju pod Prodi pa je treba stezico že malo poiskati. Prehod v smeri Korit je razdrapan, vendar prehoden, nadaljevanje pa večinoma po snegu. V zgornjem delu se pot priključi na označeno pod 645, ki pripelje iz Jezerske doline. Povratek po poti vzpona.

Rahlo nadrealistična Bavha nikoli ne razočara . Ta vikend je bila skoraj brez snega, tudi po napovedanih padavinah verjetno ne bo drugače.

Velika Bavha... Razbrazdani skalni svet je čudovit, vedno znova me prevzame. Udobna mulatjera je lepo vzdrževana trava pokošena, grmičje obžagano. Pot do bivaka je primerna za velike in male. Tudi tiste na štirih tačkah, naprej po skalah pa previdno.
http://jelenkamenmajdag.blogspot.si/2016/10/velika-bavha.html

Majda, ne morem, da me ne bi spet očarala ta tvoje zgodba. Približala si mi ta, meni do danes še neznani svet. Vse kaže, da ta modrina neba ni od danes, morda od nedelje, ko je bil, na splošno zelo lep dan v gorah. A se motim? Vsekakor odlične fotografije in popotovanje.

... Zlatica ja, potepanje je od nedelje ko so tudi tam strašile megle, pa so se k sreči premislile. Ko si malo višje je pa lepo gledat morje meglic in vrhove..

Pot na Veliko Bavho sem občudovala že pred 15 leti, ko je sodelavka pokazala slike s tega izleta. Pa se je šele včeraj obrnil prav tisti dan ki je bil načrtovan že davno, da sem lahko stopala po tej čudoviti poti polnih lepih pogledov proti njenemu vrhu.
Čudili smo se vsej tej mojstrovini narave, mimo katere smo stopali, zrli v daljno preteklost, ko smo se prestopali po ploščah, polnih vtisnjenih morskih školjk, se zamislili nad brezni, ki so se nam odpirala ob poti.
Pa še vreme nam je bilo podarjeno, tako da nam nič ni ostalo prikrito.

Spodaj na Nevejskem prevalu smo pa pohiteli na pivo, smo morali nazdraviti dobri turi.

O @ločanka, kako veliko obiska je imela Bavha včeraj... tudi midva sva jo ponovno obiskala v četrtek... je vredna večkratnega obiska... :-)

Več fotografij in vtisov je tule:

http://zivi-za-danes.com/2017/08/24/na-kaninskem-krasu-je-krasno-velika-bavha/

GITA, res je Velika Bavha vredna večkratnega obiska, to mi je bilo takoj jasno, ni nobenega dvoma. Si jo predstavljam v jesenskih barvah ali pa še malo zasneženo, uf

Včerajšnja Velika Bavha po poti 637. Zaradi pomrznjenih tal je potrebno kar nekaj previdnosti. Več tukaj:

http://sine771.blogspot.com/2018/11/velika-bavha-1980-m.html

Bavha na prvi avgustovski dan.Lepa kot vedno.

Oh, Miri, kar premalo fotografij se mi je zdelo! Vsaj še enkrat toliko jih ne bi bilo preveč.

V soboto sva Veliko Bavho (z dodatkom čez Bohinco) obiskala iz Jezerske doline po poti št. 654. Sestopila sva po poti št. 637. Čudovit krog!

Krasno sta tole zaokrožila. Sam sem to isto telovadil dve leti nazaj s to razlika, da sem se pustil peljati po cesti . Pa tudi tisti žleb pod Bohinco ni bil zavarovan. Lani so dodali par klinov letos pa vidim tudi jeklenico. Meni se je tisti sestop z Bohince po markirani poti zdel kar malo hecen Strmi žlebovi, škraplje hoja okrog in okrog, da prideš 10 m stran. Lep osamljen krog kjer ni množic. čestitam

Ni jeklenica, ampak kratek prusik. Prav dolgo verjetno ne bo zdržal, pomaga pa.

št.654 ali 645?

Lp!

Čudovito! Tale Bohinca mene že dolgo matra. Od vse povsod si jo ogledujem in študiram, kako nanjo. Vidim, da če je volja, je tudi pot.

10. 8. 2019. Saj pravzaprav sem dobila povabilo za obisk te gore , ki jo do sedaj nisem poznala. In tokrat nismo merili višincev niti prehojenih km. Da se dobimo ob 7 v Seli Neveji. Trije z Novega mesta in jaz tudi od daleč. No dve uri in pol vožnje pa je bilo z obeh strani 100 procentno. In smo rekli da gremo še zaplavat ob povratku v Rabeljsko jezero. Dan pa je bil tako lep. Naredili smo krožno turo, nič hiteli. Občudovali cvetje ob poti . Tu je dosti ostankov zgradb iz prve sv. vojne. Pot je speljana mimo njih. Proti vrhu pa je svet škrapljast, zdi se kot da si na drugem planetu.